Zaradi dolgotrajnih postopkov umeščanja infrastrukturnih in energetskih objektov v prostor in pridobivanje gradbenih dovoljenj v Sloveniji že zaostajamo za cilji in za začrtanim prehodom v brezogljično družbo, pri doseganju deleža obnovljivih virov energije (OVE), gospodarski rasti, novih delovnih mestih z visoko dodano vrednostjo, z večnamensko izrabo vodnih virov, s stanovanjsko gradnjo, cestno in železniško infrastrukturo ... »Ob tako počasnem izvajanju investicij nismo dosegli ciljev OVE do leta 2020, prav tako so cilji za OVE, postavljeni v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN), do leta 2030 pod vprašajem in praktično nedosegljivi brez pospešenih investicij,« pravijo na GZS.
Mag. Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS, pravi, da glede na opravljeno anketo v maju in juniju več kot polovica od 272 anketiranih podjetij napoveduje, da bodo letos investirali občutno manj kot lani: »Tudi podatki za zadnje desetletje kažejo, da v Sloveniji v primerjavi s 13 novimi članicami EU zaostajamo na investicijskem področju, epidemija pa bo ta zaostanek samo še poglobila. Glavni razlog za investicijsko zaostajanje so dolgotrajni in mukotrpni postopki pridobivanja gradbenega dovoljenja. Investicije so naložba za prihodnost, zato je treba narediti vse, da jih ohranimo v čim večjem obsegu. Predvidene spremembe gradbene zakonodaje kažejo na odločenost države, da pospeši postopke investicij in hkrati uravnoteži pravice investitorjev in civilne družbe, zato jih v GZS podpiramo.«
Ob podpori gospodarstvu se slovenski gospodarstveniki po Šmucevi vedno zavzemajo tudi za varstvo okolja in za čim hitrejši prehod v brezogljično družbo: »Nepotrebno podaljševanje postopkov pridobivanja dovoljenj za gradnjo ogroža naše cilje, zato je nujno, da v konstruktivnem dialogu tudi z nevladnimi organizacijami iščemo sprejemljive rešitve, ki nas bodo približale praksam v drugih državah EU.« VNemčiji, denimo, je povprečni čas za pridobitev gradbenega dovoljenja za enostavni poslovni objekt – za primer skladišče - za polovico, v Italiji pa za četrtino krajši kot v Sloveniji.
Šmucevi se pridružuje tudi Vekoslav Korošec, direktor Združenja za inženiring pri GZS, ki verjame, da imajo gospodarstvo in okoljevarstvene organizacije iste cilje: doseganje podnebnih ciljev in blaginje: »Če želimo doseči zastavljene cilje do leta 2030 in do leta 2050, je treba postopke dovoljenj za gradnjo skrajšati in odpraviti administrativne ovire. Nova gradbena zakonodaja ne ogroža varstva okolja, ker je v celotnem sistemu še veliko varovalk, lahko pa olajša pot do ciljev, saj skrajšuje postopke pridobivanja gradbenih dovoljenj, ki so sedaj nesprejemljivo dolgi.«
Ekokrogovo vabilo ministru Vizjaku
Prdsednik zasavskega Eko kroga Uroš Macerl je ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka danes povabil, da se to soboto udeleži spusta z rafom po srednji Savi med Renkami in Hrastnikom. Vizjak je namreč za Radio Slovenija nedavno izjavil, da na srednji Savi ni hudih naravnih in okoljskih vrednot. Vabilo ni provokacija, pravi Macerl, v Eko krogu želijo le, da minister Savo spozna še z druge perspektive.
Prdsednik zasavskega Eko kroga Uroš Macerl je ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka danes povabil, da se to soboto udeleži spusta z rafom po srednji Savi med Renkami in Hrastnikom. Vizjak je namreč za Radio Slovenija nedavno izjavil, da na srednji Savi ni hudih naravnih in okoljskih vrednot. Vabilo ni provokacija, pravi Macerl, v Eko krogu želijo le, da minister Savo spozna še z druge perspektive.
Novosti uredbe o odpadkih
Slovenija se želi v mednarodnem prostoru predstavljati kot država z uveljavljenim krožnim gospodarstvom, v praksi pa je slika pogosto drugačna, pravijo v GZS, saj da v našem sistemu upravljanja z viri določena snov hitro postane odpadek in to tudi ostane, kar otežkoča nadaljnjo uporabo te snovi in jo obsodi na odlaganje ali uničenje. S tem odpadki izgubljajo vrednost, procesi se dražijo, cene izdelkov rastejo, konkurenčnost podjetij pada.
Antonija Božič Cerar, direktorica Službe za varstvo okolja pri GZS, pojasnjuje: »Glavni namen spremenjene uredbe je definirati pot, kako lahko odpadek postane koristna snov za uporabo. Evropa se je tega izziva zavedala že pred dvanajstimi leti, ko je v direktivi iz 2008 uvedla mehanizem prenehanja odpadka. V predlaganih spremembah Uredbe o odpadkih ministrstvo za okolje bolj jasno ureja status odpadkov oziroma prenehanje statusa odpadka. Na ta način prenaša prakso iz EU v našo državo. Tudi odpadek je namreč koristen vir, ki ga lahko ponovno uporabimo in tako zmanjšamo porabo drugih naravnih virov, a pod jasnimi pravili za zaščito okolja in zdravja ljudi. Uredba ustrezno naslavlja to problematiko, saj brez možnosti spremembe statusa odpadka ni mogoče preiti v krožno gospodarstvo, ki ga Slovenija, vsaj načeloma, promovira. V številnih državah EU so že davno prepoznali odpadke kot vir, Slovenija pa v tem oziru ostaja ranljiva in odvisna od drugih držav.«
Odločitev, ali gre za odpadek ali proizvod, bo sicer še vedno v rokah pristojnega organa, ki bo v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja presojal od primera do primera. Po sedanji uredbi se mora, denimo, tudi sveže izkopana zemljina umestiti med odpadke, zato z njo ne bi smeli izdelati gradbenega nasipa ali sanirati rudnika, niti urediti svojega vrta. To nelogičnost uredba o odpadkih odpravlja, obenem pa po navedbah GZS ohranja okoljske varovalke, saj odpadke ustrezno umešča in omogoča njihovo nadaljnjo uporabo, kadar je to smiselno in varno.
Nasprotniki spremembe Uredbe so prepričani, da se utegne zaradi uredbe izgubiti nadzor nad nevarnimi snovmi, zato rešitev – tako GZS – zmotno vidijo v ohranitvi sedanje nedorečene in neživljenjske ureditve, ki tako rekoč onemogoča predelavo in ponovno uporabo predelanih odpadkov. A ta bojazen je po mnenju gospodarstvenikov odveč.