Naša najdaljša reka je izredno bogata

V soboto je potekala akcija za ohranitev Save, ki jo je simbolično napovedal glavni organizator Rok Rozman s prijavo na razpis za delovno mesto generalnega direktorja direktorata za okolje, nato pa še na petkovem protestu. Več kot 500 ljudi je na 25 odsekih prehodilo, preveslalo, prekolesarilo ali preplavalo celoten tok Save v Sloveniji.

»Na vseh odsekih so s pomočjo koordinatorjev ter strokovnjakov udeleženci in udeleženke ob rekreaciji ter čistilnih akcijah spoznavali Savo, predvsem pa probleme in grožnje, s katerimi se sooča celotno slovensko okolje z na novo sprejetimi zakonskimi določili, ki iz Slovenije delajo divji zahod,« so poudarili organizatorji.



Brina Sotenšek z zavoda za ribištvo je na 13. odseku od Tacna do Tomačevega 84 udeležencem najprej povedala, da je prod pomemben za ljudi, ker je uporaben za gradnjo, še večji pomen ima kot naravni čistilec vode. Jezovi ustavijo potovanje proda, reka, ki je ne ustavlja prod, pa je hitrejša in spodjeda dno. Ribe potrebujejo različne prostore, take z mirno vodo, prodišča in hitro tekočo vodo z brzicami, kjer se voda ozrači.

Veliki jezovi niso dobri

Suhi travniki na produ so odlično območje za orhideje in druge rastline. Če pri gradnji hidroelektrarn na nadomestna zemljišča rastlin ne posadijo dovolj zgodaj, jih prerastejo tujerodne. Ob Savi je veliko japonskega dresnika. Tudi gradnjo je treba nadzirati, sicer končajo v vodi gradbeni odpadki, okolica pa ni zasajena z avtohtonimi rastlinami. Sava pri Ljubljani napaja tudi močvirja, kjer domujejo žabe in belouške.



Sava ima pragove, ti zadržujejo prod, vendar jih ribe lahko preskočijo. Velikih hidroelektrarn pa ne morejo. V Sloveniji imamo 20 velikih hidroelektrarn, načrtujejo jih še enajst. Brina Sotenšek je dodala, da bo po načrtih celotna Sava od Kranja do meje s Hrvaško veriga jezer. Akumulacije ne omogočajo take biotske raznovrstnosti, kot jo ima Sava zdaj. »Vsi ti suhi travniki, mrtvice in močvirja bi izginili,« je opozorila.

Različne dejavnosti

»Udeleženci in udeleženke akcije so z namenom povezati se za naravo ter jo zavarovati pred škodljivimi posegi oblasti in kapitala počeli najrazličnejše reči. Ob sprehajanju, kolesarjenju, veslanju … so nekateri ustvarjali transparente, s katerimi so se odpravili na pot ob Savi, drugi so na svojem odseku pobirali smeti in ob tem očistili del okolice Save, se srečali z lokalnimi ribiči, analizirali vzorce vode in se ob tem še malo podružili.



»S tem, ko smo danes opravili 258 kilometrov dolgo poti ob Savi, smo prebivalci in prebivalke Slovenije s sodelovanjem in solidarnostjo pokazali več volje za ohranitev narave, kot jo je naša oblast kadarkoli,« je dejal Rok Rozman na koncu akcije. Njegovo veslanje iz Bohinja se ni končalo v Litiji, kot je bilo predvideno, temveč v Kranju. Na poti so naleteli na več ovir. Kljub temu se je večina udeležencev zbrala še popoldne pri kopališču Ilirija v Ljubljani.