Letos so na Kočevskem imeli 33 primerov škode zaradi volkov, lani v tem času le štiri. Lani so našteli 163 škodnih primerov z zavarovanimi vrstami. 64 škodnih primerov se je nanašalo na volka, 61 na medveda.
Podobno kot petkov protest sindikata kmetov pred ministrstvom za okolje in prostor, kamor so kmetje pripeljali kadavre živali, ki so jih te dni pokončali volkovi, je bila povod za ustanovitev civilne iniciative nedavna odločitev upravnega sodišča, ki je delno ugodilo tožbi okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green (AAG). Ta je bila proti letošnjemu vladnemu odloku o odvzemu 200 rjavih medvedov iz narave in je dosegla, da letos rednega odstrela medvedov ne bo. Že prej je bilo jasno, da ne bo tudi odstrela volkov. S tem pa bo nastajalo več konfliktov in škode, ki jo predvsem kmetom povzročata ti zveri.
»Predlagali smo večji odstrel kot lani, tako da bi letos iz narave odvzeli 220 medvedov in 11 volkov,« pravi Katja Konečnik, vodja kočevskega zavoda za gozdove; to območje je skupaj z Notranjsko osrednje življenjsko območje velikih zveri. Gozdarji predlog pošljejo na ustanove, kot je zavod za varstvo narave, sindikatu kmetov, predstavnikom lastnikom in drugim, ki nato podajo svoje mnenje. To gre potem na ministrstvo za okolje in prostor, kjer oblikujejo predlog za javno razpravo.
Ministrstvo je letos odločilo, da se v populacijo volkov ne bo posegalo, ker naj ne bi bilo javnega interesa. Število medvedov, ki naj bi jih odvzeli iz narave – ustrelili, povozili ali bi živali poginile na druge načine – pa so znižali na 200, čeprav jih je pri nas okoli tisoč. Vlada je odlok, po katerem je bil do 30. septembra 2019 predviden odvzem 200 medvedov, od tega 175 z odstrelom, sprejela novembra lani. Toda ukrep se ni začel izvajati, ker je upravno sodišče januarja zadržalo izvajanje odloka zaradi tožbe AAG.
Več škode in konfliktov
»V tem primeru nekdo, ki strokovno ni podkovan o medvedih, odloča o tej populaciji,« so poudarili v Kočevju, kjer menijo, da je nujna sprememba zakonodaje, da se podobni primeri, ko je odlok zadržan, ne bi dogajali. Pravzaprav je sporen že postopek oblikovanja predlogov. »Zveza društev rejcev ima en glas, tako kot društvo za opazovanje in proučevanje ptic ali društvo proti mučenju živali. Toda mi, rejci, živimo v tem okolju in nosimo posledice škode, ki jo povzroča preveliko število medvedov ali volkov,« pravi kmet Jože Hobič iz Nemške Loke pri Kočevju.
Kočevski kmetje, ki so vsi po vrsti zakupniki državnih zemljišč – država je večinski lastnik ne samo kmetijskih, ampak tudi gozdnih površin na Kočevskem – še opozarjajo, da se je v desetletjih, odkar kmetujejo, povečalo število jelenjadi, vedno več pa je tudi volkov in medvedov. Kmet Andrej Senekovič pojasnjuje: »Okoli Kačjega potoka so štirje brlogi. Zdaj na desetih kilometrih zračne linije srečujem štiri medvedke z mladiči: ena ima štiri, torej še dva lanska, druga ima tri, še dve medvedki imata po dva.« Ker letos odstrela ne bo, bo konfliktov in tudi škode več.
Po podatkih kočevskega zavoda za gozdove je bilo na širšem Kočevskem v letošnjih štirih mesecih 33 primerov škode, ki so jo povzročili volkovi, kar kaže, da bodo letos tako po številu kot po ocenjeni škodi močno presežene vrednosti preteklih let. Podobno velja za medvede, ki pa so se lani zaradi obilnega obroda zadrževali v gozdu.
Predstavniki civilne iniciative pravijo, da bodo svoje predloge in zahteve pripravili v nekaj dneh in jih poslali ustreznim ustanovam in javnosti. »Razmere so ušle iz rok,« dodajajo.