Odpadna embalaža se še naprej kopiči, kljub epidemiji

Odpadki: Reševanje težav po vsej državi počasno, priprava novih uredb je še podaljšana do 15. aprila.

Objavljeno
03. april 2020 19.51
Posodobljeno
14. april 2020 11.49
Komunalna podjetja še niso skladiščila toliko odpadne embalaže kot zdaj. FOTO: Jure Eržen/Delo
Borut Tavčar, Nataša Čepar
Borut Tavčar, Nataša Čepar
Letos je pri komunalnih podjetjih ostalo 5500 ton odpadne embalaže, od prejšnjih let, ko na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) »dejavno« pripravljajo spremembe sistema, pa je v kupih še 12.000 ton. Doslej so o velikih težavah govorili v Ljubljani, na Gorenjskem in Štajerskem, zdaj se jim pridružujejo še v Piranu.

»Največje težave imajo Snaga Voka Ljubljana, Komunala Kranj, Publikus (Kamnik, Komenda in Postojna), Komunala Slovenske Konjice, vse komunale, ki vozijo embalažo v Cerop Puconci,« pravi Sebastijan Zupanc, direktor komunalne zbornice pri GZS. Zdaj je na tem zemljevidu še Piran.

»Trenutno imamo za 60 ton mešane komunalne odpadne embalaže (MKOE), ki čaka na odvoz. Redno nam odvažata Dinos in Recikel, težave pa so se nam s trajanjem epidemije pomnožile s Surovino,Interserohom in Slopakom,« pravi Gašpar Gašpar Mišič, direktor Okolja Piran, ki je za povrh na dan, ko smo ga klicali, dobil še enako sporočilo Saubermacherja, kot so ga poslali več upravljavcem čistilnih naprav, da »ne bodo zmogli izpolniliti pogodbe o odvozu dogovorjene količine mulja zaradi onemogočenega izvoza na Madžarsko«; to pa lahko povzroči težave na čistilni napravi.


Državni problem


Za MKOE, ki se bo v prihodnje predvidoma še bolj kopičila, so v Okolju uspeli izprazniti enega od platojev. »A nas skrbi, saj smo prav v tem delu imeli lani poleti požar,« opozarja Mišič. »To, kar se zdaj dogaja, ni problem posameznih komunalnih podjetij, to je državni problem in ga je treba tudi rešiti na državni ravni,« je prepričan.

image
Toplo vreme prinaša tudi večjo verjetnost novih požarov odpadkov. FOTO: Voranc Vogel/Delo


»Zbiranje komunalnih odpadkov iz gospodarstva in gospodinjstev poteka nemoteno. Prav tako obdelava in odstranjevanje odpadkov. Zapleta pa se pri izvozu gorljivih odpadkov, ki nastajajo pri obdelavi mešanih komunalnih odpadkov in MKOE. Tu nastajajo zastoji predvsem zaradi logističnih težav pri čezmejnem premeščanju odpadkov na energetsko izrabo odpadkov v tujino,« odgovarjajo na MOP.

Dodajajo, da je po pregledu poročil izvajalcev javne službe za februar, ki jih dobivajo inšpektorji, razvidno, da so »družbe za ravnanje s komunalno odpadno embalažo (Droe) to prevzele skladno z deležem, za katerega so pristojne«. Iz poročil pa se da razbrati tudi, da Droe letos niso prevzele vsaj 5500 ton MKOE. MOP je na podlagi interventnega zakona za neprevzeto MKOE izvedlo šest postopkov javnega naročila. Po končanih postopkih je v skladiščih komunalnih podjetij še približno 12.000 ton MKOE.

Ljubljanska Snaga Voka se je za dodatno skladiščenje dogovorila z enim od prevzemnikov odpadne embalaže. »Februarja in marca tako pri zunanjem izvajalcu dodatno skladiščimo 152 ton MKOE,« pravijo in dodajajo, da to ne rešuje glavne težave. Letos so zbrali že 4490 ton MKOE, Droe pa so prevzele 2450 ton. To pomeni, da so prevzele vsega 54 odstotkov zbrane MKOE. »Ali drugače: skladiščimo še dodatnih 2.040 ton, samo v marcu se je nakopičilo 750 ton oziroma za 75 tovornjakov s priklopnikom, od tega 150 ton skladiščimo drugje,« pravijo v Snagi Voki in opozarjajo, da tudi pri zunanjem izvajalcu ni mogoče zagotoviti toliko prostora, kot bi ga potrebovali.


Koronavirus je težave zaostril


Poglavitna težava je tudi po mnenju Droe v neurejenih razmerah, za katere je odgovorna država. K temu pa so se pridružile še težave zaradi koronavirusa. Kot poudarja direktor Surovine Jure Fišer, so Droe prejele odločbe upravnega sodišča, s katerimi je postalo jasno, da so dolžne prevzemati toliko embalaže kot je njeni zavezanci dajejo na trg – to je v razmerju ena proti ena. »V preteklih letih pa je to razmerje v najbolj prizadevnih družbah, kot je naša, znašalo ena proti ena in pol ali celo več,« pravi. Razglasitev epidemije koronavirusa je povzročila še težave pri zagotavljanju prevozov do predelovalnih centrov. Prav tako se je zaradi ukrepov v zvezi z zajezitvijo možnosti širjenja virusa večina predelovalnih centrov zaprlo, saj ni mogoče zagotoviti varnega delovnega okolja za delavce v sortirnicah odpadkov.

image
Ljubljanska Snaga VOKA najema dodatne prostore za odpadno embalažo. FOTO: Uroš Hočevar


»Imamo velike težave, ves čas preverjamo, ali bo transport potekal nemoteno, ali so kakšne prepreke na mejah, težko je načrtovati,« meni Janez Pavčnik, direktor Recikla. Kljub temu ocenjuje, da jim bo do konca leta uspelo izvesti vse dogovorjene obveznosti. Tudi on pa opozarja na neustrezen državni nadzor. »Z določenimi materiali, za katere je povpraševanje na trgu, se trguje, drugi odpadki pa se kopičijo, pregleda nad tem pa ni,« meni. Z zaprtjem kitajskega trga in opuščanjem predelave določenih vrst plastične embalaže, tudi iz ekoloških razlogov, se stanje slabša. Ureditev pa tudi obide vse tiste, ki proizvedejo manj kot 15 ton odpadkov na leto.


Slopak in Interseroh zanikata zamude


»Naši podizvajalci vsi prevzemajo naročene količine pri izvajalcih komunalnih storitev in trenutno ni težav s prevzemi. Lahko pa se to zelo hitro spremeni,« je dejal direktor Slopaka Srečo Bukovec.

V Interserohu nam je direktorica Darja Figelj zagotovila, da so med manjšimi prevzemniki, a da so dogovorjeno količino za marec že prevzeli in tako izpolnili svojo obveznost. Po njenih besedah trenutno nimajo težav, a se lahko ob nadaljnjem trajanju izrednih razmer pojavijo nova tveganja, ki so vezana na delovanje javnih služb.

image
Glodavci, ptiči, mrčes, poleg tega pa lahko vse raznese še veter. FOTO: Uroš Hočevar


Podobno menijo v Dinosu, kjer so potrdili, da MKOE od komunalnih podjetij prevzemajo kot običajno. » Zaradi virusne bolezni covid-19 pa bi lahko nastale težave pri prevzemanju v primeru zmanjšanega obsega prevzemanja ali celo zaprtja sortirnic MKOE ali pa zaradi logističnih težav, kot je pomanjkanje prevoznikov,« so pojasnili. Figljeva je še dodala, da bi težave lahko omejili, če bi MKOE prevzemali neposredno pri uporabniku. »Tako bi imeli v Sloveniji večjo stopnjo ponovne uporabe odpadkov ter hkrati manj kupov odpadne embalaže po Sloveniji,« je sklenila.


Zelo počasni premiki


»Žal se tudi pri odpadni embalaži stvari premikajo zelo počasi. Veliko upov smo polagali v rešitev težav z interventnimi ukrepi, ki jih je predvidevala uredba o spremembi embalažne uredbe. A je MOP 1. aprila podaljšal javno obravnavo te uredbe in uredbe o okoljski dajatvi za 15 dni. Glede na to, da imajo komunalna podjetja izredno velike težave s kupi embalažo, smo to najprej razumeli kot prvoaprilsko šalo. Kasneje smo dobili informacijo, da bodo stare zaloge komunalne odpadne embalaže reševali z drugo uredbo in interventnim ukrepom, ki bo sprejet v prihodnjih dneh,« na to pravi Zupanc.