Tiskane izdaje
Pahor je svoj stalni posvetovalni odbor za podnebno politiko ustanovil novembra lani. Njegov cilj je, kot so takrat pojasnili v predsednikovem uradu, oblikovati stališča in priporočila, z njimi vplivati na odločevalce doma in v svetu ter o njih seznanjati javnost.
Za člane odbora so bili imenovani klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, vodja oddelka za klimatologijo v Agenciji RS za okolje Mojca Dolinar, nevladnik Andrej Gnezda iz Umanotere, slovenski podnebni pogajalec Zoran Kus z ministrstva za okolje in prostor, samostojni raziskovalec in podnebni aktivist Rok Kranjc, geograf in ekolog Dušan Plut ter raziskovalka z Instituta Jožef Stefan Andreja Urbančič.
Plut je za STA potrdil navedbe časnika Mladina, ki na svojih spletnih straneh navaja, da je bil ključni razlog za odstop Pahorjeva neodzivnost. »Pričakovali smo, da bo posredoval, da bi status nevladnih organizacij v okviru interventne zakonodaje ostal vsaj takšen kot v preteklosti,« je dejal. Žal se to ni zgodilo, je dodal.
DZ je namreč v okviru protikoronske zakonodaje, ki jo je sprejemal s ciljem blažiti posledice epidemije covida-19, med drugim zaostril pogoje za sodelovanje nevladnih organizacij pri postopkih izdaje gradbenih dovoljenj. S tem naj bi preprečili zavlačevanje pri investicijah, ki bodo po prepričanjih vlade ključne za zagon gospodarstva po prenehanju epidemije.
S tem se je tako rekoč izničil eden od zelo pomembnih demokratičnih mehanizmov, je opozoril Plut in dodal, da si česa takšnega Slovenija ne bi smela privoščiti tudi zato, ker je podpisnica mednarodnih podnebnih sporazumov.
Pahor je v odzivu zapisal, da v nasprotju s pričakovanji članov odbora predsednik republike nima ustavne pravice zadržati podpisa ukaza o razglasitvi zakona.
V pismu članom odbora, ki so ga posredovali iz urada predsednika republike, Pahor pa ga je objavil tudi na družbenem omrežju twitter, je napisal, da razume, da je glavni razlog za njihovo odločitev sprejetje zakona, ki ni upošteval njihovega priporočila – v katerem so opozorili pred nevarnostjo krnitve vloge okoljevarstvenih organizacij v zadnjem svežnju protikoronskih ukrepov.
Dodal je, da poskuša razumeti njihov pogled in ga spoštuje ter da se jim zahvaljuje, ker poskušajo tudi oni razumeti njegov pogled, ki ga poleg ostalega določajo možnosti in omejitve položaja predsednika republike. Ob ustanovitvi odbora se je zavedal tveganj, ki jih v delovanje takšnega odbora prinašajo razumevanja vloge predsednika in dejanskih možnosti uspeha, je pa tveganje sprejel, ker se mu zdi vprašanje podnebnih sprememb tako pomembno.
»Rad bi vam sporočil, da si bom še naprej aktivno prizadeval za cilje, ki si jih je zastavil tudi stalni posvetovalni odbor,« je zapisal in dodal, da bo moral iskati druge načine za to, da bi na položaju predsednika republike lahko čim bolj uspešno dosegal spremembe, katerim so skupaj zavezani.
»Glede tega pa bi vam rad rekel eno stvar; razumem politični aktivizem in spoštujem vašo premočrtnost glede podnebne politike. Razumem tudi, da vas en tak pomemben neuspeh okoljevarstvenih organizacij ne pusti ravnodušnih. Vendar menim, da bodo strateške spremembe na področju podnebne politike poleg političnega aktivizma terjale tudi dolg pohod skozi institucije. Tako sem si zamišljal tudi ta stalni odbor za podnebno politiko, unikatni forum, organiziran pri predsedniku države, na svetu,« je navedel.
