Vojna napoved ohranjanju narave

Ob sprejetju amandmaja bi od sedanjih 47 nevladnih organizacij s statusom varstva narave takšen status obdržale le še štiri. V gibanju Balkan River Defence pozvali javnost, naj poslance prepriča k zavrnitvi amandmaja. 

Objavljeno
10. maj 2020 15.00
Posodobljeno
11. maj 2020 10.55
Ob sprejetju amandmaja bi status izgubila najstarejša naravovarstvena organizacija pri nas, Ribiška zveza Slovenije, ki bo prihodnje leto praznovala 140 let. (Fotografija je simbolična.) FOTO: Jure Eržen/Delo
Slovenska nacionalna stranka (SNS) je vložila amandma k predlogu sprememb zakona o ohranjanju narave, s katerim predlaga, da enaki drastično zaostreni pogoji, ki so bili sprejeti za sodelovanje nevladnih organizacij s področja varstva okolja pri izdaji gradbenih dovoljenj obveljajo tudi za nevladne organizacije v javnem interesu na področju ohranjanja narave. V krovni mreži slovenskih nevladnih organizacij CNVOS opozarjajo, da je to vojna napoved ohranjanju narave.

Zakon bo v parlamentu obravnavan v torek, če bo amandma sprejet, bo status in možnost aktivnega varovanja narave v postopkih izgubilo več kot 90 odstotkov sedanjih imetnikov, piše CNVOS. To pomeni, da bodo od sedanjih 47 nevladnih organizacij s statusom varstva narave takšen status obdržale le še štiri. 

Priporočamo: Z veslom proti ministru za uničevanje okolja​
 

Vizjak in Jelinčič zanikata pakt


V CNVOS trdijo, da je SNS vložila amandma v dogovoru z ministrom za okolje in prostor Andrejem Vizjakom. To da so jim potrdili z več poslanskih skupin. Ker amandma ni prestal koalicijskega usklajevanja – proti je menda bila ena stranka –, naj bi se Vizjak še isti večer za njegovo vložitev dogovoril s predsednikom SNS Zmagom Jelinčičem. Na ministrstvu pravijo, da »dogovarjanj med ministrstvom oziroma ministrom ter SNS ni bilo«.

Jelinčič je na naše vprašanje odgovoril: »Od kod vam te ideje? V Slovenski nacionalni stranki že od samega začetka nasprotujemo tako imenovanim okoljevarstvenikom, ki jim gre, razen izjem, zgolj za postranski zaslužek. Če želi kdo ščititi naravo, se bo lahko organiziral na drugih temeljih.«

V gibanju Balkan River Defence, katerega prvi obraz je okoljski aktivist Rok Rozman, svarijo, da se zadeve na področju ohranjanja narave zaostrujejo. Že s sprejetjem 42. člena drugega zakona za omejitev širjenja koronavirusa – na ustavno sodišče je bil vložen predlog za ustavno presojo zakona in predlog za začasno zadržanje členov, ki zaostrujejo pogoje za sodelovanje nevladnih organizacij v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj – je šlo čez vse meje dobrega okusa. A »nedavna poteza ministra Vizjaka prek stranke SNS je še za stopnjo večja podlost, ki odkrito nakazuje njihove namene – popolnoma onemogočiti delovanje naravovarstvenikov in tako odstraniti vsakršne ovire pri izvedbi za okolje, naravi in ljudem izjemno škodljivih projektov,« so zapisali. Sprožili so akcijo Toča e-sporočil poslancem, s katero so javnost pozvali, naj poslancem piše, da amandma zavrnejo.

image
V gibanju Balkan River Defence, katerega prvi obraz je okoljski aktivist Rok Rozman, svarijo, da se zadeve na področju ohranjanja narave zaostrujejo. FOTO: Roman Šipić/Delo

 

Razprodaja narave kapitalu


»V igri je nenadzorovan dostop do narave in naravnih virov. Zgodila se bo razprodaja narave kapitalu, delno slovenskemu, večinoma pa tujemu. Zgodili se nam bodo goloseki gozdov, namesto živahnih rek bomo dobili mrtve akumulacije. Zgodil se nam bo fracking v Prekmurju, novi avtocestni kraki bodo potegnjeni čez najlepše travnike, dobili bomo še večje nakupovalne centre, nove magne …,« v videu, ki so ga posneli v gibanju, govori Rozman.
 

Brez statusa tudi najstarejša nevladna organizacija


Ob sprejetju amandmaja bi status izgubila najstarejša naravovarstvena organizacija pri nas, Ribiška zveza Slovenije, ki bo prihodnje leto praznovala 140 let. Po novosprejeti gradbeni zakonodaji ne bodo mogli pridobiti statusa stranskega udeleženca v upravnih postopkih gradbenih posegov, ki zadevajo vodotoke. To je po njihovem posebej skrb vzbujajoče v luči gradenj verig hidroelektrarn, ki jih je napovedal minister Vizjak. Člani ribiške zveze po statutu namreč niso vsi člani ribiških družin, ampak same ribiške družine, ki jih je 64. Vsaka nima predpisanih 50 članov in niso pobirale članarine zgolj z nakazili na transakcijski račun, pojasnjujejo.

image
Ob sprejetju amandmaja bi status izgubila najstarejša naravovarstvena organizacija pri nas, Ribiška zveza Slovenije, ki bo prihodnje leto praznovala 140 let. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


Posebej škodljiva je po njihovem določba, ki predvideva, da mora prosilec za status pogoje izpolnjevati za dve leti nazaj. »To lahko pomeni začetek postopkov široke palete raznovrstnih posegov v vodotoke, na katere se ne ribiška zveza ne ribiške družine ne bodo mogle vključiti in zastopati svojega mnenja, ker ne bodo izpolnjevale pogojev.«

S sprejetjem amandmaja k zakonu o ohranjanju narave bi zveza zelo verjetno izgubila tudi status delovanja v javnem interesu na področju ohranjanja narave, saj sama ne upravlja neposredno ribjega življa, ki ga kot nalogo v javnem interesu opredeljuje zakon o sladkovodnem ribištvu. Ribiškim družinam, ki to nalogo opravljajo, bi status verjetno ostal.

Pogojev za status javnega interesa ohranjanja narave ob sprejetju amandmaja ne bi več izpolnjevalo tudi Društvo za preučevanje in opazovanje ptic Slovenije, ki ima po podatkih iz leta 2018 910 članov. »Aktivnosti predanih članov in prostovoljcev, ki mnogo ur in lastnih sredstev namenijo naravovarstvenim aktivnostim, ne merimo z udeležbo na skupščinah in plačilom članarine. Varstvo narave je naše poslanstvo že 40 let. Delamo za varstvo ptic in njihovih življenjskih okolij, s čimer prispevamo k ohranjanju narave in dobrobiti celotne družbe. Prosim, pomagajte nam in drugim nevladnim organizacijam, da bomo še naprej tudi pravno lahko zagovarjale naravo. Ne ostanite tiho,« je pozvala varstvena ornitologinja dr. Urška Koce.