Tiskane izdaje
V Greenpeaceu Slovenija pričakujejo, da bo »poročilo streznitev za države, vključno s Slovenijo, in bo vplivalo na mednarodno podnebno politiko predvsem v prihodnjem desetletju, ki se kaže kot odločilno obdobje, ko moramo preiti od podpisov k dejanskim spremembam v naših življenjih«, je povedala Katja Huš. Poročilo, ki bo v krajši obliki predstavljeno prihodnji ponedeljek, v celotnem obsegu na več kot tisoč straneh pa nekaj tednov pozneje, so leta 2015 naročile države v okviru pariškega podnebnega sporazuma. Vlade ga bodo potrdile, in nobenega izgovora ni, da ga ne bi tudi upoštevale, pravi Barbara Kvac iz društva Focus.
Od lepotnih popravkov do korenitih sprememb
Obe okoljski nevladni organizaciji pred objavo poročila v javnost pošiljata tri glavna sporočila: nujno je takojšnje ukrepanje, rešitve že poznamo, za ukrepanje so odgovorne vlade. Omejitev segrevanja z dveh stopinj na stopinjo in pol se sliši malenkostno, a za nekatere je to vprašanje preživetja. Z omejitvijo segrevanja na največ stopinjo in pol bi dolgoročno omejili zvišanje morja na en meter in s tem zmanjšali tveganja za nizko ležeče predele ter tudi tveganje za stalitev ledenih plošč, ki bi lahko povzročila večmetrski dvig morja v prihodnjih stoletjih.
Prav tako razlika med stopinjo in pol ter dvema stopinjama pomeni veliko razliko v intenzivnosti vročinskih valov, razpoložljivosti vode in pritiskih na pridelke. Za države ob Sredozemlju bi segrevanje za dve namesto za stopinjo in pol podvojilo pomanjkanje vodnih virov in zelo povečalo tveganja za suše.
Če bi »zamrznili« politike držav, bi do konca stoletja svet segreli za skoraj pet stopinj, če pa bi izpolnili vse nacionalne cilje v okviru pariškega podnebnega sporazuma, pa za tri stopinje. Znanstvene raziskave kažejo, da imamo še vedno možnost omejiti segrevanje pod stopinjo in pol, a ukrepati moramo hitro in korenito. Za uresničitev izzivov moramo okrepiti že delujoče ukrepe.
Države morajo precej zvišati cilje
Glede na dosedanje ugotovitve bi cilj stopinjo in pol lahko dosegli, če bi skupne emisije toplogrednih plinov dosegle najvišjo stopnjo leta 2020, če bi dosegli popolno razogličenje do leta 2050 ter ničelne izpuste do leta 2065. Evropska unija si je zastavila, da bo do leta 2030 zmanjšala toplogredne izpuste za 40 odstotkov, kar ne vodi niti do dveh stopinj, opozarja Kvačeva. Vse države, predvsem pa razvite, bodo morale precej zvišati podnebne cilje do leta 2030.
V Sloveniji, ki se segreva hitreje od globalnega povprečja, so podnebne spremembe politično obrobna tema, obžalujejo v Greenpeaceu in Focusu.
Vlada Marjana Šarca mora po njihovem upoštevati znanstvena dognanja IPCC, prihodnje leto pa zvišati podnebne cilje do leta 2030, da bodo skladni s ciljem 1,5 stopinje Celzija.
Odreči bo morala politično in finančno podporo fosilnim virom, ta sredstva pa preusmeriti k čistejšim alternativam in trajnostnim praksam pri rabi energije, prometa in kmetijstva. Skupaj z delavci in lokalno skupnostjo se mora tudi začeti pripravljati na predčasno zapiranje Teša.
