Politike držav ne vodijo do varne prihodnosti

Globoke razlike določajo današnji energijski svet. Trg nafte je dobro oskrbljen, medtem pa se krepijo geopolitične napetosti in negotovost. Rastoče emisije energetike in nezadostne zaveze držav ne sledijo podnebnim ciljem. Nič ne izstopa, niti Slovenija.

Države so napovedale energijo za vse, kljub temu pa dostopa do nje nima kar 850 milijonov ljudi. Pregled svetovne energetike (WEO), ki ga izdaja Mednarodna agencija za energijo (IEA), zato kaže mogočo pot za zmanjšanje razlik. Ta pot pa zahteva hitre in zelo razširjene sprememba vseh delov energijskega sistema. Kot že večkrat do zdaj, IEA opozarja, da so za to pot ključne odločitve vlad.

Po scenariju sprejetih politik držav se bo poraba energije do leta 2040 povečevala za 1,3 odstotka na leto. To pomeni tudi nadaljevanje krepke rasti emisij toplogrednih plinov iz energetike. Po scenariju napovedanih politik je svet še vedno precej oddaljen od varne in trajnostne energijske prihodnosti. V tem svetu bo še vedno na milijone ljudi brez dostopa do energije, prezgodnjih smrti zaradi emisij bo še vedno približno toliko kot danes, vsi pa bomo zaradi višjih vsebnosti ogljikovega dioksida v atmosferi ujeti v razmere hudih posledic podnebnih sprememb.



IEA že več let zato ponuja svoj scenarij trajnostnega razvoja, ki vključuje tudi napotke, kaj bi morali narediti drugače, da bi lahko v celoti dosegli podnebne in energijske cilje, ki so si jih politični odločevalci sami postavili.

Ni preprostih in hitrih rešitev

»Sporočilo WEO je kristalno jasno, nobene samostojne ali preproste rešitve ni za preobrazbo svetovnega energijskega sistema. Mnoge tehnologije in goriva imajo svojo vlogo v vseh delih gospodarstva. A da bi to dosegli, potrebujemo močno vodstvo političnih odločevalcev, saj imajo vlade največjo odgovornost za ukrepanje in tudi največji nabor orodij za oblikovanje prihodnosti,« pravi Fatih Birol, izvršni direktor IEA.

Po napovedanih politikah, bo poraba energije do leta 2040 rasla za odstotek na leto. Nizkoogljični viri, zlasti sončne elektrarne, bodo predstavljali več kot polovico te rasti, zemeljski plin pa tretjino. Rast porabe nafte naj bi se leta 2030 ustavila, poraba premoga pa bo upadla. Nekatere države, katerih cilj je ogljična nevtralnost, spreminjajo tako dobavo kot porabo energije. A v IEA ugotavljajo, da kljub temu čiste tehnologije še nimajo dovolj zagona, da bi izničile učinke rasti svetovnega gospodarstva in rasti prebivalstva. Rast emisij se upočasnjuje, a nima vrha pred 2040, zato svet ne dosega dogovorjenih trajnostnih ciljev.

Sonce in promet

Slovenija nima težav z rastjo prebivalstva, ima pa jih z uradniki. »Niti teorije ni, da bi Slovenija dosegla postavljene podnebno energijske cilje, saj slovenska birokracija dejavno deluje proti temu,« meni Robert Golob, predsednik uprave Gen-I, ki se je osredotočil zgolj na sončne elektrarne, saj te edine nimajo nasprotnikov. »Če Slovenija misli resno, mora na najvišji ravni vzpostaviti sistem pozitivne diskriminacije nizkoogljičnih virov energije,« pravi Golob.



Andrej Gnezda iz Umanotere pa ocenjuje, da se ciljem lahko približamo z zmanjšanjem porabe energije pri 40 ali 50 največjih industrijskih porabnikih. Z njimi se je treba usesti in pogovoriti, vlada pa se mora odločiti, katere podpreti in katerih ne. Druga nujna rešitev je tovorni promet na železnici.