Shramba z energijo bo enkrat prazna

Avtorja prispevka z naslovom Nevarnost padca z energijske pečine? upravičeno opozorita na kompleksnost problema in nevarnost iskanja poenostavljenih rešitev.

Seveda obstoječega stanja porabe in dostopnosti energije v brezogljični družbi ne bo mogoče obdržati, kar vsi resni scenariji upoštevajo in opozarjajo. Poleg prehoda na obnovljive vire energije (OVE) v širšem pomenu besede bo nujno tudi zmanjšanje porabe primarne energije za 40 do 50 odstotkov. Ob tem bo mešanica energetskih virov še bolj pestra in nikakor se ne pričakuje tako ekstremnega scenarija, kot ga analizirata avtorja – torej direktne zamenjave Teša 6 s sončnimi elektrarnami in črpalnim jezerom. Verjetno bo uporaba (najnovejših) jedrskih reaktorjev nujna za ohranitev zanesljivosti in stabilnosti oskrbe z energijo. Se bo pa spremenil profil porabe in časi, ko je elektrika najcenejša ponoči, bodo minili.

Večji del članka je posvečen tudi pojmu EROI, razmerju med pridobljeno in vloženo energijo. Vsekakor je pomembno upoštevati ta koncept, ki lahko pomaga usmerjati razvoj in investicije v najbolj smiselne smeri. Nikakor pa ne smemo pojma uporabljati preširoko in izven predvidenega okvirja. Primerjava EROI med obnovljivimi in neobnovljivimi viri je smiselna samo v primeru neomejenih virov (kar po definiciji neobnovljivi viri niso) ali časovno ozkem obdobju. Naj karikiram: če imam polno shrambo hrane, se mi ne splača pridelovati hrane na njivi, saj na njivi potrošim precej več energije, kot če grem hrano iskat v shrambo. Ampak shramba bo enkrat prazna in če ne bom uporabil hrane iz shrambe za pridobivanje moči za obdelovanje njive, naslednjo jesen ne bom napolnil shrambe z novim pridelkom. Kot opozarjata tudi avtorja, se naša naravna shramba lahko dostopne energije v obliki fosilnih goriv hitro prazni. Ob tem je pri izračunu EROI za vse vire, ne samo OVE, potrebno upoštevati širši sistem. Termoelektrarne potrebujejo obsežno infrastrukturo za svoje delovanje in tudi one potrebujejo dodatne ukrepe za stabilnost energetskega sistema. Še večji vpliv ima ocena dodatnih stroškov, ki jih plačujemo z zdravjem in uničenim okoljem.



EROI za OVE je trenutno res relativno nizek, vendar se z napredkom tehnologije z vsakim letom izboljšuje. Najnovejše študije kažejo, da je EROI za fotonapetostne (sončne) elektrarne med 5 in 15, s trendom izboljševanja. Napredek pa je možen samo z večanjem razširjenosti uporabe – nobena tehnologija ni dosegla polne zrelosti v laboratorijih in se potem popolnoma razvita naenkrat pojavila v uporabi. Ker lahko dostopne energije zmanjkuje, je toliko bolj nujno hitro zmanjševanje porabe ob hkratnem razvoju in implementaciji različnih tehnologij za OVE.

Kljub namigovanju v prispevku avtorjev se razširitev OVE niti približno ne »forsira«. To je razvidno že iz tega, da je celoletni obseg sredstev Eko sklada RS manjši ali enak kot samo letna izguba Teša 6, brez drugih prikritih subvencij fosilnim gorivom. Ob širitvi OVE pa se bomo morali tudi vprašati, ali je Slovenija primerna država za industrijo z visoko porabo elektrike, kot je na primer proizvodnja primarnega aluminija v Talumu, ki letno porabi za tretjino proizvodnje elektrike iz Teša 6.