Slovenski raziskovalci pozivajo politiko: Sprejmite bolj ambiciozen podnebni načrt!

»Pod težo znanstvenih dejstev čutimo breme moralne odgovornosti, da politične odločevalce, gospodarstvenike, sindikate in širšo slovensko javnost opozorimo na posledice nadaljevanja po poti odlašanja in neukrepanja.«

S temi besedami so slovenski raziskovalci, ki preučujejo vreme, podnebje in vplive podnebnih sprememb, na urad predsednika republike, predsednika vlade Marjana Šarca, državni zbor in državni svet poslali zahtevo, naj vlada sprejme nove, bolj ambiciozne podnebne in okoljske načrte, »ki bodo v dolgoročnem interesu prebivalcev Slovenje in vsega sveta«.

Štirje mladi slovenski raziskovalci s prvopodpisanim dr. Žigo Zaplotnikom s fakultete za matematiko in fiziko univerze v Ljubljani (dr. Lina Boljka z državne univerze v Koloradu, Nina Črnivec z Meteorološkega inštituta v Münchnu, Aljoša Slameršak z Inštituta za okoljsko znanost in tehnologijo pri Avtonomni univerzi v Barceloni) so poglavitne ukrepe strnili v šest zahtev, podobnih tistim, ki jih je na vlado naslovilo gibanje Mladi za podnebno pravičnost. Slovenija mora:

- spodbuditi manjšo porabo energije ter vlaganja v večjo energetsko učinkovitost stavb in brezogljično energetsko infrastrukturo;
- spodbujati večjo varčnost in spremembo ustaljenih navad prehranjevanja, potrošništva in potovanja;
- podnebna in okoljska problematika naj postane obvezen del učnih programov;
- uporabo javnega prevoza naj spodbuja z vlaganji v železniško infrastrukturo in subvencioniranjem javnega prevoza;
- uvede naj davek na ogljik v okviru zelene davčne reforme, ki bo prihodke od davka v celoti in enakomerno vrnila državljanom kot ogljične dividende;
- sprejme naj preventivne ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam, ki bodo olajšali spoprijemanje z njihovimi posledicami

Zahtevo za sprejetje takojšnjih ukrepov za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje je sooblikovalo in podprlo preko 120 drugih slovenskih strokovnjakov, ki delujejo doma in v tujini.

Slovenija ima med državami Evropske unije eno najslabših podnebnih strategij, ki ni skladna z cilji Pariškega podnebnega sporazuma, h katerim se je zavezala. »Navkljub jasnosti znanstvenih svaril ugotavljamo, da Slovenija spada med tiste članice mednarodne skupnosti, ki ne kažejo pripravljenosti, da bi se na grožnjo odzvala z odločnimi ukrepi. Medtem ko je ponekod v Evropi podnebna in okoljska problematika glavna tema političnih razprav, je pri nas še vedno odrinjena na obrobje, kar kaže na to, da se slovenska politika ne zaveda resnosti problema. Želimo, da Slovenija sprejme ukrepe, ki bodo skladni z zadnjimi znanstvenimi spoznanji,« poudarja dr. Žiga Zaplotnik.

Ob trenutni stopnji naših "prizadevanj" se bo do konca stoletja globalna povprečna temperatura povečala za štiri stopinje Celzija glede na obdobje 1986-2005, ki je že tako skoraj stopinjo toplejše od predindustrijske dobe, podobno pa bo tudi pri nas v Sloveniji, pišejo strokovnjaki. Zaplotnik kot največjo nevarnost podnebnega segrevanja, tudi za Slovenijo, vidi v vlažnih vročinskih valovih. »Čez 50 let se bodo pojavljali tako pogosto – v povprečju vsako drugo ali tretje leto –, da bodo ogrožali že zdrave odrasle v mirovanju. V nevarnosti bodo območja, na katerih živi oziroma bo živela polovica vsega svetovnega prebivalstva. Če ne bomo ukrepali, bo to zagotovo sprožilo množične migracije. To so znana znanstvena dejstva, objavljena v najbolj prestižnih znanstvenih revijah. A naša politika teh ne bere, ukvarja se sama s seboj« in s kratkoročnimi interesi. Misliti je treba dolgoročno, na naše naslednike, trka na vest odločevalcev Zaplotnik.

Poleg zmanjšanja porabe energije in širjenja uporabe obnovljivih virov so se raziskovalc zavzeli za gradnjo novega bloka Nuklearne elektrarne Krško v srednjeročnem obdobju. »NEK mora biti del rešitve – seveda, če ga zgradimo čim prej –, ker je treba pokriti osnovni odjem električne energije. Obnovljivi viri so nezanesljivi, nekonstantni in močno obremenjujejo električna omrežja. Dokler nimamo pametnih rešitev za shranjevanje energije, težko vse upe položimo v obnovljive vire energije, kot sta vetrna in sončna,« pravi Zaplotnik.

Druga težava je, da nimamo površin, kjer bi sončne elektrarne postavili v velikem obsegu brez degradiranja zemljišč. Potencial vetrne energije pa je premajhen za zadostitev vsem potrebam. »Le nekaj območij je takšnih, kjer je vetrni potencial dovolj velik, vendar gre večinoma za odmaknjena, višje ležeča območja na Pohorju, Snežniku in Trnovski planoti. Za postavitev infrastrukture bi potrebovali dostopne ceste, s temi pa bi prav tako degradirali naravno okolje. Poleg tega je večina teh območij zaščitenih v okviru omrežja Natura 2000.«