Želve so bile ene prvih vrst, o katerih so odkrili, da jedo plastiko, zlasti plastične vrečke, ki jih zamenjujejo za njihovo pravo hrano, meduze. Vendar je kljub tej ugotovitvi izpred več kot 30 let še vedno precej malo znanega o vseh učinkih, ki jih ima plastika na morske živali. Delci plastike lahko gredo brez škode skozi prebavni sistem živali, lahko pa se tudi akumulirajo in žival ubijejo, bodisi da zaprejo prebavni sistem bodisi ga predrejo. Morske živali se tudi zapletejo v plastične odpadke.
Poleg tega se na plastiko vežejo strupene kemikalije iz okolice, vendar je o posledicah še malo znanega. Tudi zato je nova študija Commonwealth Scientific and Industrial Research Organisation (CSIRO) poskus ocene škode, ki jo plastika povzroča populaciji želv v vzhodni Avstraliji.
Odrasle želve z manj plastike
V raziskavi, ki jo je vodila Britta Denise Hardesty iz CSIRO, so preverili podatke o skoraj tisoč poginulih želvah. Najbolj občutljive na plastiko so bile najmlajše želve. Kar polovica teh pred kratkim izvaljenih želv je jedlo plastiko, pri malo starejših mladičih pa je ta delež približno četrtinski. Odrasle želve niso bile tako prizadete, v prebavnem sistemu jih je imelo plastiko 15 odstotkov.
Preberite še:
Plastika tudi v najbolj odročnih krajih tega planeta
V kupih odpadne plastike se lahko zaredijo glodavci in mrčes, lahko pa tudi zagorijo
Število kosov plastike je seglo od enega do 329, težkih med 0,01 do 10,41 grama. Znanstveniki so na podlagi podatkov ocenili, da ima želva le še polovično možnost preživetja, če poje 14 koščkov plastike.
Raziskava je sledila podatkom, da je 60 odstotkov vrst želv bodisi že izumrlo ali pa so pred izumrtjem. Pred 200 leti je bilo v Karibskem morju več deset milijonov morskih želv, pred kratkim pa so njihovo število ocenili na zgolj nekaj deset tisoč. Skupaj s kopenskimi sorodnicami pa imajo morske želve eno temeljnih vlog pri oblikovanju svetovnih ekosistemov. »Vzeti si moramo čas za razumevanje želv, njihove naravne zgodovine in njihove pomembnosti za okolje, sicer tvegamo prihodnost, v kateri želv ne bo več,« je za Independent povedal Mickey Agha, raziskovalec na Univerzi v Kaliforniji, ki je sodeloval v študiji.