Tiskane izdaje
Večina plastike v morjih prihaja s kopnega, ocenjena pa je kot največja grožnja morski in obalni biotski raznovrstnosti, saj je že ogromno fotografij ptičev, kitov, želv in drugih živali, ki imajo bodisi polne želodce plastike bodisi se zapletejo vanjo. Odpadki v morjih poleg tega stanejo Evropsko unijo med 259 in 695 milijonov evrov na leto. Na pritiske številnih organizacij je Komisija maja lani predlagala novo direktivo, zdaj pa jo je sprejel še parlament z veliko večino 560 poslancev proti 35, ki so bili proti.
Obravnava različna
Direktiva določa, da bodo plastični izdelki za enkratno uporabo obravnavani glede na možnost zamenjave ali nepotrebnosti. Nekaj jih bo prepovedanih, denimo vatirane paličice, plastični pribor, krožniki, slamice, paličice za mešanje, paličice za balone, pa tudi polistirenske in podobne posode za hrano. Za balone, pakete in ovitke, filtre cigaret, mokre robčke in brisačke, lahke nosilne vrečke in ribiške mreže bodo odgovorni proizvajalci, ki bodo morali plačati tudi čiščenje obal, če ne bodo spremenili izdelkov. Zdaj to plačujejo prebivalci in tudi turistične družbe. Posode za pijačo in plastenke pa bodo proizvajalci morali nadomestiti z okolju prijaznejšimi, do leta 2025 jih mora biti četrtina izdelanih iz recilkiranih materialov, leta 2030 pa 30 odstotkov, sicer pa jih bo treba 90 odstotkov ločeno zbrati do leta 2029.
Poročevalka Frederique Ries (Alde) je pozvala države članice, naj bodo ambiciozne, ko bodo direktivo vpeljale v svojo zakonodajo. Ob tem je opozorila, da plastika zastruplja tudi evropske vode in ogroža tudi nas. Novi okoljski minister Simon Zajc je za Delo povedal, da bo Slovenija prepovedala uporabo izdelkov za enkratno uporabo, ki niso nujni, že prihodnje leto, ne leta 2021 kot predvideva direktiva. Septembra bodo po njegovem prepričanju sklenili tudi dogovor s trgovci za umik lahkih plastičnih vrečk.
Riesova je sicer poudarila, da jim je uspelo doseči dogovore o odgovornosti proizvajalca, tako bodo na primer proizvajalci tobaka krili stroške čiščenja ogorkov. Podobno bo tudi na področju ribolova, saj bo režim širjenja odgovornosti proizvajalca veljal tudi za ribiško opremo, s čimer bi se zagotovilo, da bodo proizvajalci nosili stroške pobiranja mrež, ki se izgubijo v morju, in ne ribiči. Evropski poslanci na razpravi načelno niso nasprotovali prepovedi plastike za enkratno uporabo, so se pa vrstili pozivi, da direktiva ni dovolj ambiciozna, saj obstajajo še številni drugi izdelki za enkratno uporabo, ki so pomembni onesnaževalci in niso zaobjeti v direktivi.
Plačajo naj tudi multinacionalke
Stroka že dlje opozarja, da gredo proizvajalci trajnejših izdelkov v smer podaljševanja delovanja in popravil, proizvajalci izdelkov za enkratno uporabo pa potrebujejo davke in zakonodajne ukrepe, sicer se ne bodo spremenili, saj ne želijo iz posla, v katerem se njihove izdelke po uporabi zavrže, čeprav so izdelani iz plastike, ki ne razpade več sto let.
Okoljevarstvene organizacije odločitev parlamentarcev pozdravljajo, opozarjajo pa tudi, da bi morale korporacije počistiti za sabo. »Vsakemu, ki pozna jugovzhodno Azijo, se zdi, da je onesnaževanje s plastiko prisotno vsepovsod, a problem se je v resnici začel nekje drugje, začel se je v sejnih dvoranah najvplivnejših multinacionalnih podjetij, ko so se ta odločila, da bodo produkte, zapakirane v plastiko za enkratno uporabo, ki je ni mogoče reciklirati, odvrgla na mesta, kjer ni primerne infrastrukture za njihovo upravljanje. Preprosto povedano, ta podjetja so ustvarila #PlasticMonster,« opozarjajo v Greenpeaceu, kjer napovedujejo, da bodo plastično pošast poslali nazaj tja, kjer je bila ustvarjena. Za največja onesnaževalca na Filipinih sta bila poimenovana Nestlé in Unilever s svojimi številnimi znamkami izdelkov.
