Vzrok za smrt mlade predstavnice kitov glavačev, ki je bila breja, se še vedno preiskuje. Kot so zapisali pri Svetovnem skladu za naravo (World Wildlife Fund), je »tolikšna količina plastike v kitu v velikosti osmih metrov nenavadna«.
Preberite še:
Polovica mrtvih želvic s polnimi želodci plastike
Skoraj 150 kitov poginilo na obali Nove Zelandije
Polovica mrtvih želvic s polnimi želodci plastike
Skoraj 150 kitov poginilo na obali Nove Zelandije
Plastika najhujši sovražnik morskih živali
To ni prvi primer smrti kita, ki je podlegel človeški malomarnosti. Prejšnji mesec so na Filipinih našli kita, ki je v svojem želodcu nosil 44 kilogramov smeti. V truplu kita v Indoneziji novembra je bilo več kot tisoč kosov plastike. V lanskem letu je v Španiji prav tako poginil kit, ker ni mogel prebaviti 27 kilogramov plastičnih odpadkov.
Evropa druga na svetu po proizvodnji plastike
Raziskava sklada za naravo iz junija prejšnjega leta je razkrila podatke, s katerimi se Evropa ne more ravno ponašati. Evropa je namreč druga na svetu po proizvodnji plastike. Vsako leto je v morje odvrženih od 150.000 do 500.000 ton makroplastike in od 70.000 do 130.000 ton mikroplastike. Sredozemlje po količini mikroplastike spada med najbolj onesnažene predele na svetu.
Kot odgovor na te skrb vzbujajoče podatke so poslanci evropskega parlamenta prejšnji teden glasovali za prepoved več plastičnih produktov, med drugim slamic, plastičnega pribora in krožnikov. (Pozitivni) učinki ukrepa naj bi bili vidni že leta 2021.
Italijanski minister za okolje in prostor Sergio Costa je ob tragičnem dogodku na svojem facebook profilu obljubil, da bo njegova država med prvimi, ki bo izvedla varnostni ukrep. »S to obliko onesnaževanja se sooča ves morski svet. Vsaka država je dolžna spoštovati okoljevarstveno strategijo. Ne danes, ampak že včeraj,« je zapisal.