Samoocena in kritike slovenskega osmerca

Bruselj, Strasbourg – Osem evropskih poslancev iz Slovenije je za Delo predstavilo svoje dosežke in razočaranja v petletnem mandatu. Vsi razen Iva Vajgla (Alde) bodo 26. maja še enkrat nastopili kot kandidati na evropskih volitvah.

Franc Bogovič (EPP) si je posebno prizadeval za projekt razvoja pametnih vasi, za katere naj bi bilo v sedemletnem proračunskem obdobju namenjenih 2,4 milijarde evrov. Eden njegovih glavnih interesov je bilo črpanje denarja iz skladov EU, posebno za kohezijo. »Že leta 2015 sem opozarjal, da ne črpamo dobro in da ne razumemo kohezijske politike,« je povedal. Med mandatom je bil pripravljen zagovarjati nepriljubljene stvari, kot je dovoljenje za uporabo pesticida glifosat. Zaman je poskušal ustaviti uveljavitev izjeme za teran za Hrvaško. Bitka je bila že prej izgubljena na drugih frontah.



Nekdanji novinarki Tanji Fajon (S&D) uspeva pri svojem delu dosegati veliko medijsko odmevnost. V drugem mandatu je postala ena od devetih podpredsednikov svoje skupine v evropskem parlamentu. Predvsem s kritiziranjem madžarskega premiera Viktorja Orbána in obrambo odprtejše migracijske politike, ki ne temelji na zidovih in bodičastih žicah, je postala tarča ostrih kritik političnih tekmecev z desnega pola. Kot velik dosežek si šteje, da je parlament podprl njene predloge za prenovo schengenskih pravil, ki bi onemogočila »nezakonit nadzor, tudi na meji med Slovenijo in Avstrijo«.

Lojze Peterle (EPP) pravi, da je najmlajši poslanec, saj da se morajo leta po raku šteti na novo. V tretjem mandatu se je veliko ukvarjal z zdravstvenimi temami. Kot svoj dosežek navaja, da je vključil zdravje v sporazum o strateškem sodelovanju EU z Japonsko. Odločilno je menda pripomogel k temu, da je za EPP bitka proti raku prednostna naloga EPP v mandatu 2019–2024. Jezijo ga posamezne stvari, kot je »politično-ideološka gonja« proti madžarskemu Fideszu, med katero da se kaže, da ni enakih meril za vse.

Igor Šoltes je zadnjih pet let deloval v okviru Zelenih. Če bo še enkrat izvoljen, tokrat kot kandidat Desusa, si bo najbrž moral poiskati zatočišče v kateri drugi skupini. V mandatu se je veliko ukvarjal z okoljem in varstvom potrošnikov. Tako so bili med dosjeji na njegovi mizi omejevanje uporabe plastike in preprečevanje dvojnih kakovosti izdelkov. Posebno glasen je bil pri nasprotovanju trgovinskim sporazumom, predvsem s Kanado (Ceta) in čezatlantskem partnerstvu (TTIP). Pri reformi avtorskega prava je govoril kar o – robotizirani cenzuri.

Patricija Šulin (EPP) se je ukvarjala s stvarmi, ki niso najodmevnejše, predvsem v parlamentarnem odboru za proračun. Trikrat je sodelovala v spravnih postopkih, ko so s predstavniki evropske komisije in držav članic morali pripraviti letni proračun EU. Na mizi so bile postavke od nekaj milijonov do več sto milijonov. Bila je poročevalka za uporabo denarja iz solidarnostnega sklada, »kjer sem naredila vse, da je bila slovenska vloga za denarno pomoč pri spopadanju s škodo zaradi žleda hitro rešena«. Slovenija je leta 2015 prejela 18,4 milijona evrov.
 

Otroški dodatki, Katalonija, Erasmus+

Romana Tomc (EPP) si kot prvi dosežek šteje bitko proti diskriminaciji na področju otroških dodatkov v Avstriji, ki bi prizadela okoli 10.000 otrok v Sloveniji. »To je lep primer uspeha boja malih proti velikim,« je povedala. Ni šlo za ideološko vprašanje, ampak za vsebino: dobili so široko podporo v več političnih skupinah. Leto dni se je ukvarjala z nadzorom porabe denarja iz jamstvene sheme za zaposlovanje mladih, osem milijard evrov. Kot tretji uspeh je navedla razpravo o očitkih o pranju denarja v NLB, ki je bila opravljena v posebnem odboru evropskega parlamenta.

Nekdanji diplomat in zunanji minister Ivo Vajgl se je najbolj goreče posvetil vprašanju Katalonije in zunanjepolitičnim temam: Zahodni Sahari, Balkanu, Palestini. »To je bilo deset let nenehnih bojev. Pri nobenem od problemov, s katerimi sem se ukvarjal, se ni kaj bistvenega spremenilo,« je s kancem grenkobe opisoval svoje delo. Tudi v zadnjih tednih drugega mandata je bojevit: »Z vsem prepričanjem sodelujem pri rušenju srbske vlade. To je umazan diktatorski režim!« Protestnike je povabil v evropski parlament, beograjski tisk pa ga je razglasil za velikega sovražnika Srbov.

Glavna področja dela Milana Zvera (EPP) so bili kultura, izobraževanje in šport. Angažiral se je v kohezijski politiki in posebnem odboru za bitko proti terorizmu, ki je sprejel priporočila državam članicam. Deluje kot stalni poročevalec za priljubljeni in razširjeni program Erasmus+. Zanj je evropska komisija predlagala podvojitev proračuna v obdobju 2021–2027 na trideset milijard evrov. Med velike zasluge si šteje poimenovanje ene od konferenčnih dvoran evropskega parlamenta v Bruslju po Jožetu Pučniku. Tako je Pučnik »med velikani evropske politike zadnjih desetletij«.