Tiskane izdaje
»Nastale razmere, ki so posledica epidemije covida-19, sicer zahtevajo sprejem zakonodaje po nujnem postopku, pri čemer pa ugotavljamo, da se pod krinko nujnosti in brez ustrezne pravne podlage sprejema ureditve, ki niso v neposredni povezavi z zajezitvijo epidemije,« pišejo strokovnjaki, med katerimi so biologi, naravovarstveniki, okoljevarstveniki, ornitologi, ihtiologi in ribiči.
Ni potrebe po interventnih ukrepih za gradbeništvo
Posebej zaskrbljujoče po njihovem je, da predlagane spremembe v ZIUZEOP-A (zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o interventnih ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, op. p.) posegajo na področja varovanja okolja in narave in predstavljajo tveganje za nastanek nepopravljivih vplivov na okolje in naravo«.
Izpostavljajo, da gradbeništvo med epidemijo ni zastalo, zato ni potrebe, da se vsebine s tega področja urejajo interventno. »Sprejemanje sprememb gradbene zakonodaje v imenu nujnosti zagotovo ne bo doprineslo k boju proti epidemiji covida-19, še manj k temu doprinese načrtovano omejevanje in onemogočanje delovanja nevladnih organizacij,« pišejo.
Spominjajo, da je tudi Stalni posvetovalni odbor za podnebno politiko pri predsedniku republike Borutu Pahorju vlado in državni zbor opozoril, da morajo kljub posebnim razmeram zaradi epidemije covida-19 vsa interventna zakonodaja in vsi ukrepi slediti temeljnim ustavnim načelom pravne države, zakonitosti in poštenosti ter sorazmernosti in nediskriminacije. V novem ZIUZEOP-A pri vsebinah v 42. členu ta načela niso upoštevana, trdijo.
Neskladje z nacionalno in evropsko zakonodajo ter Aarhuško konvencijo
42. člen določa, da se v novem zakonu dodajo novo poglavje o gradnji objektov (23. A) in novi členi od 100. b do 100. h, ki predvidevajo pospešitev izdajanja gradbenih dovoljenj s poenostavitvijo in skrajšanjem postopkov v gradbenem zakonu in predpisih s področja varstva okolja in ohranjanja narave. To je po njihovem sporno z vidika biološke, naravovarstvene in ihtiološke stroke, prav tako pa vsebine poglavja niso skladne z nacionalno področno, evropsko zakonodajo in Aarhuško konvencijo, ki državljanom daje pravico dostopa do informacij, udeležbo pri odločanju in pravnega varstva v okoljskih zadevah.
Prevlada javne koristi nad ohranjanjem narave
Pri tem izstopata člen 100. č, ki se nanaša na prevlado javne koristi, ter člen 100. f, ki se nanaša na zastopanje interesov varstva okolja in ohranjanja narave. Člen 100. č navaja »predlog uvedbe postopka prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave«, vendar ni nikjer definirano in utemeljeno, kaj ta »druga javna korist« sploh je, utemeljujejo.
Člen 100. f pa, kot je opozorilo že 40 organizacij prejšnji teden, želi posredno onemogočiti zastopanje varstva okolja in ohranjanja narave. Nevladnim organizacijam »posredno, z neutemeljenim nalaganjem dodatnih obveznosti, ki bi jih morale izpolnjevati (društva bi morala imeti 50 aktivnih članov, zavodi tri zaposlene za poln delovni čas in s strokovno izobrazbo 7. stopnje s področja delovanja nevladnih organizacij, ustanove pa najmanj 10.000 evrov premoženja, op. p.) in ki jih večina ne izpolnjuje, omejuje pravico udeležbe v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja.
Prav tako člen 100. f protipravno zahteva, da bi morale nevladne organizacije te dodatne zahteve ob priglasitvi k udeležbi v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja izpolniti že dve leti pred predlogom ZIUZEOP-A. To je pravni unikum, ugotavljajo pisci poziva vladi, saj zakoni sicer veljajo od sprejetja dalje.
Minister aktivno za HE Mokrice
Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak, pod katerim je predlog zakonske spremembe nastal, je zaostritev kriterijev sodelovanja javnosti v upravnih postopkih utemeljil s pospeševanjem gradbenih investicij in preprečevanjem izkoriščanja udeležbe v teh postopkih. Meni namreč, da številne nevladne organizacije, ki imajo status delovanja v javnem interesu in imajo pravico vstopati v postopke izdajanja dovoljenj, delujejo v interesu ohranjanja narave in ugodnega stanja okolja. »Nekateri primeri pa so eklatantno v nasprotju s tem,« je dejal in izpostavil primer nasprotovanja organizacije Rovo gradnji lakirnice družbe Magna Steyr in primer tretje razvojne osi.
Minister se za predlagane zakonske spremembe aktivno zavzema tudi zaradi želje po izvedbi projekta postavitve hidroelektrarne Mokrice, za katerega je bil zadolžen pred nastopom ministrskega položaja v družbi Hidroelektrarne na Spodnji Savi. Ob nedavnem obisku savskih hidroelektrarn je napovedal, da bodo naredili vse, da bo gradbeno dovoljenje za hidroelektrarno Mokrice, ki zaradi naravovarstvene presoje stoji, izdano jeseni.
Vlada spreminja tudi uredbo o posegih v okolje
»Čeprav nas vlada prepričuje, da “predlog zakona nima posledic na okolje, vključno s prostorskimi in varstvenimi vidiki”, je resnica daleč od zapisanega. V predlagani noveli zakona so s stališča varstva in ohranjanja okolja in narave sporni členi 100. b do 100. h, ki se v ZIUZEOP-A dodajajo na novo. Teh členov ni mogoče spremeniti posamično, ker so povezani z enakim ciljem, odstraniti vse ovire investitorjem. Zato jih je treba črtati v celoti. Predlagani členi ne bodo doprinesli ničesar k boju proti epidemiji covida-19, gre izključno za pritisk na okoljsko zakonodajo z namenom omogočanja gradnje objektov in prevlade javnega interesa brez upoštevanja stroke, nevladnih organizacij in javnosti,« so zapisali v Društvu za preučevanje in opazovanje ptic Slovenije (Dopps), ki so med podpisniki poziva. Dodajajo, da je »žalostno, da vlada izkorišča epidemijo za zmanjševanje svoboščin s področja varstva narave, ki so eden temeljev družbe in še posebej pomembne za prepoznavnost in perspektivo naše republike«.
V Dopps opozarjajo tudi, da namerava vlada med drugim sprejeti uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje. Njen predlagatelj je prav tako ministrstvo za okolje in prostor, rok za oddajo komentarja na gradivo se izteče danes.
Ministrstvo v obrazložitvi spremembe uredbe navaja, da je namen administrativna razbremenitev nosilcev tistih posegov v okolje, za katere sta analiza izvedenih predhodnih postopkov in delna primerjalna analiza pokazali, da ne morejo imeti pomembnih vplivov na okolje. Dviguje se prag, ki za nosilca posega v okolje pomeni obveznost zahtevati predhodni postopek. S tem se zmanjšuje nabor posegov v okolje, za katere je treba v predhodnem postopku ugotoviti, ali bi lahko imeli pomembne vplive na okolje, posledično pa tudi število takšnih nameravanih posegov in zahtev za izvedbo tega postopka.
Damijan Denac: Kot odstranitev zavor iz avtomobila
Za polje manj kot 20 vetrnih elektrarn (po zdaj veljavni uredbi so prag tri vetrne elektrarne) ali za melioracije ali komasacije, manjše od 50 hektarov (po zdaj veljavni uredbi je prag 10-100 hektarov), presoja vplivov na okolje sploh ni predvidena, podaja primer direktor Doppsa dr. Damijan Denac. Odpade tudi kumulativna obravnava posegov na okolje, ki sami ne dosegajo praga, določenega za obveznost presoje. Poleg tega uredba predvideva, da se z začetkom njene veljavnosti ustavijo vsi postopki presoj, ki so bili nujni po kriterijih stare uredbe.
»Tisti hip, ko uredba začne veljati, se prekinejo vsi obstoječi postopki po starih kriterijih. Izločili so vse kumulativne učinke, "salami slicing" pa je znana praksa in trik investitorjev. A sodišče EU takšne prakse ravno ne odobrava. Gre za spremembe z morebitnimi neslutenimi posledicami za ptice, naravo in ljudi, saj gre za kardinalno demontažo pravnega reda,« opozarja Denac, ki vplive zakonske in uredbene spremembe na varstvo narave primerja z odstranitvijo zavor iz avtomobila.
