Tiskane izdaje
Vse do pred kratkim se je določitev genomskega zaporedja človeške ribice zdela praktično nemogoča naloga. Njen genom je namreč 15-krat večji od človeškega, je eden od največjih znanih genomov živali, in je zato predstavljal prevelik izziv tudi za največje znanstvene ustanove.
Da bi premostili ovire branja genoma, je projekt sekvenciranja genoma »uporabil kombinacijo najsodobnejših tehnologij«, ki so jih razvil v podjetju MGI Tech, podružnici skupine BGI, ter »izjemnih sekvenčnih in računskih zmogljivosti inštituta BGI«. Ta pripada mednarodnemu konzorciju, ki je prvi določil človeški genom.
Genom človeške ribice je 15-krat večji od človeškega in eden največjih znanih genomov živali.
Z različnimi tehnikami so določili več kot bilijon nukleotidov – kemijskih enot, s katerimi so v genomu zapisane informacije. To pomeni, da so vsak nukleotid v genomu v povprečju prebrali 160‐krat. Zdaj te informacije združujejo v končno zaporedje genoma, so na ljubljanski biotehniški fakulteti zapisali v sporočilu za medije.
Poznavanje genoma človeške ribice bi lahko ponudilo odgovore na vprašanja o nenavadni evoluciji te živali in njenih prilagoditvah na jamsko življenje.
Preberite in oglejte si še: Posnetek, kako je človeški ribici zrasla nova noga (VIDEO)
Kaj bo razkril genom človeške ribice?
Zaradi njene izredne sposobnosti regeneracije izgubljenih ali poškodovanih delov telesa bi lahko prispevalo tudi k odkritjem
novih načinov zdravljenja s postopki regenerativne medicine in drugih bolezni človeka.
Človeška ribica ni le največja jamska žival, temveč tudi najbolj dolgoživa dvoživka. Dočaka lahko več kot sto let, ob tem pa kaže le malo znakov staranja. Znanstveniki v projektu bodo genomsko zaporedje uporabili tudi zato, da bodo poskušali pojasniti dolgoživost človeške ribice. Upajo, da bo to prineslo nova spoznanja o poteku staranja in dolgoživosti ter prispevalo k raziskavam o zdravju in dobrobiti ljudi.
