Slovenija se hitro segreva

Ljubljana – Slovenija se segreva, najbolj poletja in pomladi, nekoliko manj zime. Temperature površinskih voda se dvigajo za 0,2 stopinje, temperature podzemnih voda pa za 0,3 stopinje Celzija na desetletje. To pomeni daljše rastne dobe rastlin, a tudi suše in poplave.

Zaradi višjih temperatur se je izhlapevanje vode med letoma 1971 in 2012 povečalo za petino. Znano je, da voda določa velik del vremenskega dogajanja, toplejši zrak je sprejme več, zato so lahko tudi neurja močnejša. Zviševanje temperatur pa se bo še nadaljevalo, pravi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, dvig je zelo odvisen od scenarija izpustov toplogrednih plinov. V primeru optimističnega scenarija bodo temperature do konca stoletja, v primerjavi z obdobjem med letoma 1981 in 2010, višje za 1,3 stopinje Celzija, v primeru pesimističnega scenarija pa višje za okoli 4,1 stopinje Celzija.

Zgodnejša rast

To prinaša tudi toplejši površinski sloj tal, s tem pa zgodnejši razvoj rastlin in daljšo rastno dobo. A ni vse dobro. Pogostnost spomladanskih pozeb se ne bo zmanjšala. Višina padavin pa se je med letoma 1961 in 2011 že zmanjšala za deset do 15 odstotkov, najbolj poleti in spomladi. Na količino vode v rekah vpliva tudi sneg, skupna višina snežne odeje se je v istem obdobju zmanjšala za 55 odstotkov, višina na novo zapadlega snega pa za 40 odstotkov.



Po drugi strani se je pogostnost velikih pretokov rek zaradi močnejših nalivov v osrednji in vzhodni Sloveniji povečala. Tako bo tudi v prihodnje, zlasti jeseni in pozimi. Že sredi stoletja se bodo v vzhodni Sloveniji zimske padavine povečale do 40 odstotkov, do konca stoletja pa bo v primeru pesimističnega scenarija izpustov tudi nad 60 odstotkov več zimskih padavin.

Poplave pozimi

Po optimističnem scenariju se bo povprečno število vročih dni v Sloveniji, ko temperatura zraka preseže 30 stopinj Celzija, do konca stoletja povečalo za okoli šest dni, po zmerno optimističnem scenariju za približno 11 dni, po pesimističnem scenariju pa za približno 27 dni, pravijo na agenciji za okolje (Arso). V vseh scenarijih izpustov se bo povečalo število in trajanje vročinskih valov. V primeru zmerno optimističnega scenarija izpustov bomo imeli konec stoletja na leto povprečno vsaj en vročinski val, ki bo po jakosti primerljiv ali hujši od vročinskega vala, ki smo ga imeli poleti 2003.



Večjih sprememb srednjih letnih pretokov rek v Sloveniji v primerjavi z obdobjem med letoma 1981 in 2010 po vseh scenarijih izpustov ni pričakovati, razen severovzhoda, kjer se pretoki po zmerno optimističnem scenariju do konca stoletja lahko povečajo do 30 odstotkov, pravijo na Arsu. V primeru pesimističnega scenarija izpustov bo sredi stoletja na severovzhodu povečanje do 40 odstotkov.

Konice bodo višje

Srednje letne konice se bodo po vseh scenarijih primerjave z obdobjem med letoma 1981 in 2010 povečale povsod po državi, povprečno med 20 in 30 odstotkov. Povečanje se bo od bližnje prihodnosti proti koncu stoletja stopnjevalo. Največje povečanje konic bo na severovzhodu države, kjer bo v primeru zmerno optimističnega scenarija izpustov znašalo do okoli 30 odstotkov. V primeru pesimističnega scenarija izpustov bo povečanje proti koncu stoletja od 20 do 40 odstotkov na skoraj vseh vodomernih postajah.