SLS s peticijo za odstrel volkov lobira tudi na evropskem parketu

Evropska politika upravljanja zveri deluje v nasprotju s politiko razvoja podeželja, meni Stane Bergant.  

Objavljeno
05. december 2019 12.45
Posodobljeno
05. december 2019 17.02
Sindikat kmetov Slovenije v peticiji iz avgusta letos zahteva, da se volkovi ohranijo le v ograjenih kompleksih znotraj državnih gozdov, drugod pa naj se jih odstreli. FOTO: Blaž Samec/Delo
Stranka SLS s svojo pobudo za drastično zmanjšanje števila velikih zveri v Sloveniji lobira tudi v evropskem parlamentu. Peticijo Sindikata kmetov Slovenije, ki zahteva, da se volkovi ohranijo le v ograjenih kompleksih znotraj državnih gozdov, drugod pa naj se jih odstreli, je na skupni seji odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, peticije in okolje predstavil Stane Bergant, ekološki kmet z Jezerskega in član stranke SLS.

image
Stane Bergant, član Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije in stranke SLS. FOTO: Milan Glavonjić
»Prebivalcem podeželja so kratene osnovne človekove pravice. Izgubljamo biodiverziteto, možnost pridelave zdrave ekološke hrane, kmetijsko zemljo in samopreskrbo. Mnogo direktiv in resolucij, sprejetih na državni in evropski ravni, daje razvoju podeželja na alpskem območju posebno težo. Politika upravljanja zveri pa deluje prav nasprotno,« je dejal Bergant v pobudi, ki je bila napovedana kot peticija Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije.

V čustveno obarvanem nagovoru je poudaril, da so zveri tudi na njegovi kmetiji poklale živali in da bi rad, da njegovi vnuki ostanejo na podeželju in pridelujejo zdravo ekološko hrano.
 

Zaščitne ograje bi »pokvarile izvorno alpsko pokrajino«


Slovenske kmetije so razmeroma majhne, ekonomski položaj ne dopušča preživljanja zgolj z osnovno dejavnostjo, zato iščejo dopolnilne dejavnosti zunaj kmetijstva. V zadnjem obdobju se krepi predvsem kmečki turizem. Brez kmetijstva bivanje v predalpskem in alpskem svetu izgubi smisel, je orisal razmere za kmetovanje v Sloveniji.

Pred vstopom Slovenije v EU so bile velike zveri omejene na južni in vzhodni del države, v zadnjem obdobju pa se je »zaradi zaščite« volk razširil v notranjost države, predalpski in alpski prostor, kar je za slovensko podeželje velika težava, je poudaril Bergant. Za podeželje je značilna razpršena poselitev, zato je težko ločiti kmetijski in gozdni prostor.

Kmetovanje v predalpskem in alpskem svetu je tesno povezano s poletno pašo. Zaradi zahtevnega terena in prepredenosti s pohodniškimi potmi je po Bergantovih besedah težko izvajati zaščitne ukrepe pred napadi zveri. S postavitvijo zaščitnih ograj in uvedbo varovanja živali s pastirskimi psi bi »pokvarili izvorno alpsko pokrajino«. Za varovanje čred s pastirji pa so kmetije »premajhne in prešibke«.

image
Zaščitne ograje za predalpski in alpski svet po Bergantovih besedah niso primerne. FOTO: Voranc Vogel/Delo

 

Negacija rezultatov projekta Slowolf


Bergant je ovrgel ugotovitev projekta Slowolf, da se je v obdobju 2008–2018 število napadov velikih zveri na rejne živali in škod zaradi teh napadov zmanjšalo zaradi učinkovitega izvajanja zaščitnih ukrepov. »Številke kažejo, da je to zmanjšanje zgolj posledica prenehanja kmetovanja in upada števila rejnih živali. Samo na Kočevskem se je število ovac znižalo s 4000 na 300.«

image
FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

 

Učinek pokola volkov »predvsem psihološki«


Drugače kot sindikat kmetov prepričuje javnost doma, je Bergant članom odborov priznal, da je učinek pokola volkov »predvsem psihološki. Ne gre za velike ekonomske učinke.« Pogled na živali, ki so jih volkovi trgali pri živem telesu, povzroča strahotno psihološko trpljenje. Ob tako strahotnih mukah mnogo ljudi obupa nad rejo živali, zato podeželje propada, je opisal. Velike izgube so tudi pri divjadi. »Volk je ubijalec, ne pobija le za svojo prehrano, ampak vse, kar se giblje,« je ocenil in dodal, da so slovenski volkovi »daleč od mogočne predstave volka«, saj je med njimi veliko križancev z domačim psom.

Volk v EU ni ogrožen, saj je s pridružitvijo vzhodnoevropskih držav dobila velike populacije zveri. »Prosim, ne dovolite, da birokrati in romantični naravovarstveniki, posebej pa ne sodišča odločajo o ravnanju z volkovi. Lovci in kmetje znajo to veliko bolje, zaradi njih se je volk tudi obdržal,« je sklenil Bergant.
 

Bogovič podatke o številu zveri zaokrožil navzgor


V razpravi, ki je sledila, se je oglasil tudi poslanec stranke SLS v evropskem parlamentu Franc Bogovič. Dejal je, da Slovenija velja za državo, v kateri je sobivanje ljudi in zveri možno. A zaradi prepovedi odstrela, ki so jo uspeli doseči predvsem »urbani ekologi«, sta se populaciji medvedov in volkov zadnja tri leta vsako leto povečali za tretjino. Število medvedov se je po njegovih navedbah povečalo iz 650 na 1300, število volkov pa iz 46 na 150. Slovenija ima 12.000 hektarov gozdov, populaciji medvedov in volkov se nahajata samo na tretjini teh površin, je Bogovič govoril v prid upravljanju medvedov in volkov z opredelitvijo območij, na katerih bodo medvedi in volkovi lahko živeli, ter območij, na katerih niso zaželeni, za kar bi poskrbeli z odstrelom.

Podatke o številčnosti medvedov in volkov je evropski poslanec zaokrožil nekoliko navzgor: po ocenah strokovnjakov z ljubljanske biotehniške fakultete je bilo lani v Sloveniji med 875 in 1130 medvedov, najbolj verjetno okoli 975. Superpopulacija volkov (število vseh volkov, ki se je med vzorčenjem gibalo skozi območje volka v Sloveniji) pa po zadnji oceni šteje 113 živali (oziroma med 102 in 130 s 95-odstotnim intervalom zaupanja).

Bogovič je izpostavil, da so volkovi velika težava za živinorejo, otroci na teh območjih pa hodijo v vrtce v spremstvu lovcev, »kar je nenormalno«. Navzočim je postavil vprašanje, ali ocenjujejo, da je odstrel potreben takrat, ko število volkov preseže določen prag in iz gozdov izginjata srnjad in jelenjad, ker jo volkovi pojedo, potem pa »gredo na travnike govedorejcem«.
 

Odloka o odstrelu letos še ne bo


Sočasno z nastopom svojih predstavnikov v Evropskem parlamentu so sporočilo za javnost poslali v stranki SLS. Zaradi »neaktivnosti okoljskega ministrstva« so zaskrbljeni, da se bodo »spomladi zgodili še obsežnejši napadi zveri kot letos«. Odlok, ki omogoča poseganje v populacijo medveda in volka, tudi letos ne bo sprejet pravočasno, kar bo ogrozilo ali celo onemogočilo ustrezno uravnavanje populacije z rednim odstrelom ali odlovom v najugodnejšem času, opozarjajo, ter ministrstvo za okolje in prostor pozivajo, naj z odlokom nemudoma omogoči reden odstrel medvedov in volkov.

A to se pred novim letom ne bo zgodilo, čeprav je predpis že pripravljen in je bil v javni obravnavi letos poleti. Na predlog odloka so prejeli številne pripombe. Na okoljskem ministrstvu pravijo, da bo za verodostojno opredelitev števila medvedov in volkov za odstrel treba opraviti analizo realizacije interventnega zakona, celotnega odvzema v načrtovalskem obdobju in skupnega vpliva odvzema na populacijo. Na podlagi te analize bo ministrstvo zaprosilo za dopolnjeno strokovno mnenje zavod za gozdove.

»Predlog smo že obravnavali na strokovni skupini za načrtovanje upravljanja velikih zveri in se dogovorili, da se članom strokovne skupine pošlje povzetek pripomb, prejetih na predlog odloka v javni razpravi, in da člani strokovne skupine do 1. 1. 2020 posredujejo strokovno prepričljive in znanstveno podprte argumente, s katerimi bi se z veliko dokazno težo lahko ovrgli posamezni očitki v javni razpravi. Nato nadaljujemo z razpravo na obeh skupinah,« so zapisali na ministrstvu. Dodali so, da bodo točko obravnavali tudi na seji interesne delovne skupine za spremljanje politike upravljanja z velikimi zvermi.
 

Odstrel bo treba bolje utemeljiti


Da bo morala Slovenija odstrel strogo zaščitenih medvedov in volkov bolje utemeljiti, se zavedajo tudi na ministrstvu. »Evropsko sodišče je izdalo mnenje v finskem primeru, ki je pravno zelo podoben našemu utemeljevanju kvotnega odstrela. Sodišče sicer dopušča odstrel zaradi zmanjšanja možnosti krivolova in v povezavi z družbeno sprejemljivostjo, vendar precej zaostruje breme dokazovanja.« Ker ni pričakovati, da bo Evropska komisija v smernicah, ki jih pripravlja, zapisala kaj manj restriktivnega, to nakazuje, da bo treba posege v populacijo medveda utemeljevati na drugačen način in morda temu prilagoditi tudi predpise. Vse to bo predmet delovanja obeh skupin,« so še pojasnili.