Tiskane izdaje
Slovenija oziroma ministrstvo za kmetijstvo pod vodstvom Dejana Židana je leta 2011, po množičnih pomorih čebel v Prekmurju, ki jih je, podobno kot leta 2008, povzročilo seme koruze, tretirano z neonikotinoidi, kot ena prvih držav v EU s sprejetjem odredbe o prepovedi prometa in uporabe določenih fitofarmacevtskih sredstev na ozemlju Slovenije prepovedala uporabo treh neonikotinoidov (klotianidin, tiametoksam, imidakloprid) za tretiranje semena ter tudi s temi insekticidi tretirano seme koruze in oljne ogrščice. Zahteva je temeljila na prepovedi teh pesticidov zaradi nesprejemljivega tveganja za zdravje čebel, podprli sta jo tudi Italija in Francija.
Leta 2012 je evropska komisija na pobudo več držav, tudi slovenske, ki se je zavzemala za popolno prepoved uporabe neonikotinoidov za tretiranje semena rastlin, sprožila postopek ponovnega ocenjevanja neonikotinoidov za tretiranje semena rastlin. Oceno tveganja je izdelala Evropska agencija za varno hrano (Efsa), ki je potrdila zahteve Slovenije in drugih držav kot upravičene ter predlagala sprejetje strožjih ukrepov za zaščito čebel. Leta 2013 je bila na ravni EU prepovedana uporaba zgoraj omenjenih treh neonikotinoidov za tretiranje semena rastlin, ki jih oprašujejo divje in medonosne čebele, zaradi tveganj, ki jih ti pesticidi predstavljajo zanje. Maja leta 2018 pa je na podlagi nove ocene tveganja EU uvedla tudi popolno prepoved njihove uporabe na zunanjih površinah (uporablja se jih lahko samo v rastlinjakih) na ravni celotne skupnosti.
Preberite še: Sodišče EU zavrnilo tožbi proti Bruslju zaradi prepovedi pesticidov
»To ne spreminja odklonilnega stališča«
Na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pojasnjujejo, da gre pri nacionalni uredbi za »nepotrebno podvajanje zakonodaje, zato je ministrstvo za kmetijstvo predlagalo« njeno odjavo. »V postopku odjave je samo odredba o prepovedi uporabe fitofarmacevtskih sredstev z aktivnimi substancami klotiniadin, imidakloprid in tiametoksam. Ključno je, da prepovedi, določene v tej odredbi, vključujejo tudi uredbe EU.« Pri tem dodajajo, da to ne spreminja odklonilnega stališča Slovenije do neonikotinoidov. »Pri uporabi insekticidov, ki imajo lahko negativni vpliv na čebele, je Slovenija zelo odločna, kar se kaže v tem, da v zadnjih letih ne beležimo več pomorov čebel. Poleg tega so uvedeni visoki standardi za zaščito čebel, ki se kažejo v označevanju vseh sredstev, ki so lahko nevarna za čebele.« Pozitivno na varovanje čebel po njihovem navajanju vpliva tudi vsakoletna akcija ozaveščanja, ki jo ministrstvo z upravo za varno hrano in čebelarsko zvezo izvaja pred začetkom sezone uporabe pesticidov.
V Čebelarski zvezi Slovenije se z argumentom ministrstva na strinjajo. Predsednik Boštjan Noč meni, da je odjava odredbe za Slovenijo velik korak nazaj in škoduje ugledu Slovenije, »saj smo v svetu znani kot do čebel in okolja prijazna država oziroma čebelarska velesila«. Čebelarska zveza od resornega ministrstva zahteva, da naj odredba, ki je bila posredovana v medresorsko usklajevanje in službi vlade za zakonodajo, ostane veljavna, »saj si ne želimo ponovnih množičnih pomorov čebel. Nikoli se namreč ne ve, kdaj evropska politika spremeni svojo odločitev, in če takrat nimamo nacionalne odredbe, je uporaba teh sredstev spet dovoljena,« pravi Noč.
Slovenija kot pobudnica svetovnega dneva čebel bi se pomembnosti več varovalk za zaščito čebel morala bolj zavedati. Ne le v besedah. Ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec, ki je januarja podpisala novo odredbo, je ob svetovnem dnevu čebel dejala: »Nujna je akcija in preiti je treba od besed k dejanjem. Samo skupaj lahko izboljšamo okolje. Pomagajmo preživeti čebelam in skupaj bomo živeli v bolj zdravem in lepšem okolju.«
Paraliza in smrt žuželk
Neonikotinoidi so sistemski pesticidi, ki jih v nasprotju s kontaktnimi pesticidi, ki ostanejo na površini tretiranih delov rastlin, rastline vsrkajo in se prenesejo po vseh delih rastline (listih, cvetovih, koreninah, steblu) ter cvetnem prahu in nektarju. Uporabljajo se za zatiranje škodljivcev na kmetijskih in okrasnih rastlinah, pogosti so tudi v veterinarskih sredstvih, kot so ovratnice proti zajedavcem za pse in mačke.
Za žuželke so zelo toksični, delujejo na centralni živčni sistem, kar vodi v paralizo in smrt. Krivi so bili za njihovo izumiranje. Znanstveniki so prepoved neonikotinoidov navedli kot enega najnujnejših ukrepov za ustavitev izumiranja žuželk. Škodljivi pa niso le za nevretenčarje.
Prepovedi treh neonikotinoidov na ravni EU leta 2018 je letos aprila sledila prepoved četrtega, tiakloprida, ki ga je izdeloval Bayer. Še vedno pa je, razen v Franciji, dovoljen acetamiprid. Efsa je namreč ocenila, da pomeni majhno tveganje za čebele, vendar je kitajska študija pokazala, da že subletalne doze negativno vplivajo na življenjsko dobo in nabiranje hrane delavk medonosne čebele.
Kljub težnjam po prepovedi neonikotinoidov v EU države lahko obidejo omejitve in zaprosijo za izredno odobritev registracije pripravkov z njimi, če dokažejo, da škodljivcev ni mogoče uničiti z drugim sredstvom. Več držav ta mehanizem redno uporablja od leta 2013.
Neonikotinoidi so sistemski pesticidi, ki jih v nasprotju s kontaktnimi pesticidi, ki ostanejo na površini tretiranih delov rastlin, rastline vsrkajo in se prenesejo po vseh delih rastline (listih, cvetovih, koreninah, steblu) ter cvetnem prahu in nektarju. Uporabljajo se za zatiranje škodljivcev na kmetijskih in okrasnih rastlinah, pogosti so tudi v veterinarskih sredstvih, kot so ovratnice proti zajedavcem za pse in mačke.
Za žuželke so zelo toksični, delujejo na centralni živčni sistem, kar vodi v paralizo in smrt. Krivi so bili za njihovo izumiranje. Znanstveniki so prepoved neonikotinoidov navedli kot enega najnujnejših ukrepov za ustavitev izumiranja žuželk. Škodljivi pa niso le za nevretenčarje.
Prepovedi treh neonikotinoidov na ravni EU leta 2018 je letos aprila sledila prepoved četrtega, tiakloprida, ki ga je izdeloval Bayer. Še vedno pa je, razen v Franciji, dovoljen acetamiprid. Efsa je namreč ocenila, da pomeni majhno tveganje za čebele, vendar je kitajska študija pokazala, da že subletalne doze negativno vplivajo na življenjsko dobo in nabiranje hrane delavk medonosne čebele.
Kljub težnjam po prepovedi neonikotinoidov v EU države lahko obidejo omejitve in zaprosijo za izredno odobritev registracije pripravkov z njimi, če dokažejo, da škodljivcev ni mogoče uničiti z drugim sredstvom. Več držav ta mehanizem redno uporablja od leta 2013.
