Tiskane izdaje
Cilj je zmanjšanje birokratskih ovir. Na direktoratu za prostor, graditev in stanovanja MOP in Geodetski upravi napovedujejo večjo preglednost in učinkovitost pri urejanju prostora, graditvi objektov in upravljanju nepremičnin. Projekt stane 22.350 evrov, 80 odstotkov denarja pa je evropskega.
Državni sekretar na MOP Aleš Prijon je povedal, da bodo v projektu zbrali kakovostne podatke o prostoru, ki bodo olajšali prostorsko načrtovanje in izdajo gradbenih dovoljenj. Dodana pa je osnova za obdavčenje nepremičnin. Kakovostni podatki so osnova za to in jamstvo večje pravičnosti. Nekatere nepremičnine zdaj niso obdavčene.
Nekaj podatkov še manjka
Barbara Radovan, generalna direktorica direktorata za prostor, graditev in stanovanja na MOP, je povedala, da bo eProstor imel eno vstopno točko, razdeljen pa bo na ePlan in eGraditev. Stanje prostora pa bodo vzpostavili z uporabo drugih zbirk podatkov. Do leta 2025, mogoče tudi prej, bodo skupaj z občinami vzpostavili tudi evidenco stavbnih zemljišč. Na MOP vedo, katera zemljišča so zazidljiva, ne vedo pa, kakšen status imajo. Na vrednost nepozidanih zazidljivih zemljišč pa zelo vpliva ali so za zemljišče sprejeti načrti, pridobljena dovoljenja, ali imajo urejeno infrastrukturo in podobno. »Ko bodo podatki boljši, se bomo bolj približali dejanskim tržnim cenam nepremičnin,« je opozoril Anton Kupic, generalni direktor Geodetske uprave.
Na vprašanje Dela ali bodo v podatkih tudi opozorila o plazovitih ali poplavnih zemljiščih, bo za načrte gradenj pomembna tudi kakovost tal in ali bo vsak investitor v gradnjo izvedel tudi, kakšne so možnosti izrabe geotermalne energije, je Barbara Radovan odgovorila, da veliko podatkov ustvarjajo občine in druge ustanove. V prostorskih podatkih je veliko podatkov o naravnih območjih, o vodi in drugem, v projektu eProstor pa pravzaprav pripravljajo informacijsko rešitev, ki bo omogočila uporabo še drugih zbirk podatkov.
Podatkov bo ščasoma več
To je potrdil tudi Prijon in dodal, da prav teh podatkov najbolj primanjkuje. Zato bo Geološki zavod 19. decembra na posvetu gostili nizozemske in švicarske geodete. V teh državah morajo vse družbe, ki opravljajo raziskave tal, tudi zasebne, predati podatke državni geodetski upravi. To velja tudi za plazovita tla, pri čemer Slovenija ni dovolj raziskana. Boljše karte imamo le za 10 odstotkov države. »To je smisel tega projekta, da bodo vsi ti podatki na voljo na enem mestu in povezljivi z evropskimi podatki,« pravi Prijon.
Prijon je še pojasnil prednosti digitalizacije prostora. Župan bo imel na voljo vse podatke za prostorsko načrtovanje občine na enem mestu. Investitorji bodo videli, kje so na voljo zemljišča za gradnjo in njihova cena, posamezniki pa bo videl vse lastnosti hiše, kaj določa prostorski načrt in izvedbeni akt, videl pa bo tudi to, kaj namerava sosed, saj bo to označeno na zemljevidu. Tako se bo lahko tudi pravočasno prijavil v postopke izdaje dovoljenj kot stranka v postopku.
