Tomaž Petek z Geodetske uprave je pojasnil, da je Evropska komisija že pred 10 leti sprejela uredbo o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (Inspire), da bi ti podatki postali panevropski. Pri tem je pomembno zlasti sodelovanje različnih ustanov, ki imajo podatke. Do 2021 morajo podatke standardizirati, saj direktiva predvideva, da bodo podatki brezplačno javno dostopni na spletu. Le za prenos podatkov bo mogoče kaj zaračunati, pojasnjuje Petek in dodaja, da je Slovenija naklonjena odprtosti podatkov.
Podatki cestnega omrežja ali hidrografske mreže so danes v vsaki državi že na voljo v digitalni obliki, vendar pa so standardi, v katerih so zapisani, različni in je zato njihova soouporaba otežena. Direktiva to odpravlja s standardizacijo zapisa podatkov. Usklajevanje je v primeru čezmejnega sodelovanja pomembno, saj morajo biti podatki geometrično, včasih pa tudi semantično usklajeni. »Da se prometna infrastruktura in hrib povežeta na obeh straneh meje,« je orisal Petek. V praksi bo to pomenilo tudi to, da slovenskim podjetjem ali posameznikom, ki bi želeli kaj zgraditi v Italiji, ne bo treba iti po dokumente v različne ustanove v sosednji državi, temveč se bo dalo vse urediti pri nas, na enem mestu. Seveda bo veljalo tudi obratno.
Dostop ni preprost
»Podatki v Sloveniji niso problematični, veliko jih je, so na voljo. Vendar pa dostop do njih ni vedno preprost, težave nastajajo tudi pri ponovni uporabi,« je ocenil Petek. »Izjemno pomembno je, da so podatki usklajeni,« pravi Blaž Barborič iz Geodetskega inštituta, ki skupaj z italijansko stranjo izvaja 18 mesečni projekt Harmo data, ta ima za cilj izboljšanje upravljanja s podatki v obmejnem območju Slovenije in Italije. Barborič vidi uporabnost usklajenih prostorskih podatkov tudi pri varstvu okolja, preprostejšemu prostorskemu prikazu in analizi naravnih nesreč, pa tudi gospodarski dejavnosti na obeh straneh meje.
V projektu zato vzpostavljajo skupno čezmejno prostorsko platformo, kjer bodo prikazani in dostopni harmonizirani podatki. Pri vzpostavljanju platforme imajo težave predvsem pri pridobivanju katastrskih podatkov, saj v Italiji ti podatki niso na voljo širši javnosti, podobno je s cestami, le da so pri teh težave z različnimi standardi. Zato je predviden podpis protokola za vse ustanove, ki zbirajo podatke. Vsi podatki sicer ne bodo postali povsem javni, upoštevati je treba varovanje osebnih podatkov, na voljo ne bodo tudi podrobni podatki o območjih, namenjenih obrambnim dejavnostim in podobno.
Veliko podatkov je zdaj na voljo s satelitov, ki jih EU daje na voljo brezplačno, vendar ti še niso položajno dovolj točni. Omogočajo pa, denimo, zaznavanje ladij v severnem Jadranu. Prav tako so s prostorskimi podatki lahko zelo hitro prikazali razsežnost neurja v Tržaškem zalivu. Barborič je trdno prepričan, da bodo z uskladitvijo podatkov kmalu na voljo tudi različna orodja in storitve, ki bodo olajšale uporabo podatkov za različne namene, prve že nastajajo. Slovenija pri ureditvi prostorskih podatkov ni najbolj pridna, je povedal Petek, vendar pa nič ne zaostaja za drugimi članicami EU. To kaže, da je uskladitev podatkov zahtevna naloga, veliko ustanov je treba poučiti, zakaj je to koristno.