Tiskane izdaje
Uprava RS za zaščito in reševanje je zatem, ko so občine podale preliminarne ocene škode na njihovem območju po nedavni ujmi, danes izdala sklep o začetku ocenjevanja škode. S tem pozivajo občine in vodnogospodarska podjetja oziroma ministrstva, naj pripravijo oceno škode na stvareh in infrastrukturi.
Vloge o škodi na zemljiščih, stavbah oziroma na infrastrukturi lahko posredujejo oškodovanci iz prizadetih občin Braslovče, Gornji Grad, Kozje, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Prebold, Rečica ob Savinji, Solčava, Šoštanj, Vransko, Piran, Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Jezersko, Jesenice, Kranj, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič, Duplek, Maribor, Starše, Ilirska Bistrica, Pivka, Cirkulane, Gorišnica, Hajdina, Markovci, Ormož, Ptuj, Središče ob Dravi, Videm, Zavrč, Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Ribnica na Pohorju.
Kot določa sklep Uprave RS za zaščito in reševanje, bodo občinske komisije v navedenih občinah ocenile škodo do 3. decembra, podatki iz obrazcev pa morajo biti do istega dne vneseni v spletno aplikacijo Ajda. Regijske komisije za ocenjevanje škode bodo kontrolne preglede opravile do 10. decembra.
Hudo neurje z vetrom in močnim deževjem je 29. in 30. oktobra v številnih krajih po državi za seboj pustilo ogromno škode. Do 3. decembra bo popis škode v gozdovih opravil Zavod za gozdove Slovenije, na vodotokih Direkcija RS za vode, na kulturni dediščini Zavod za varstvo kulturne dediščine, v gospodarstvu pristojno ministrstvo ter na državnih cestah Direkcija RS za infrastrukturo.
Vlada pa bo predvidoma v četrtek zagotovila interventna sredstva za občini Tržič in Kranjska Gora ter za Direkcijo RS za vode. Sklep o zagotovitvi sredstev za izvedbo nujnih interventnih ukrepov zaradi neurja je namreč pripravljen med gradivi za obravnavo na vladi. Kot je razvidno iz gradiva, se občini Kranjska Gora dodeli 75.000 evrov, občini Tržič 200.000 evrov, Direkciji RS za vode pa 300.000 evrov.
Kot je zapisano v sklepu vlade, morata občini izvesti interventne zaščitne ukrepe, skladno s predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, Direkcija RS za vode pa ukrepe skladno s predpisi s področja urejanja voda. Občini morata o izvedbi podati končno poročilo, ki je osnova za nakazilo sredstev.
Kot ugotavlja vlada, občina Kranjska Gora interventna sredstva potrebuje zaradi plazu v Belci, občina Tržič pa za zagotovitev prevoznosti lokalne ceste proti Jelendolu na najbolj prizadetem mestu za predori, kjer je cesta zaradi treh usadov neprevozna. Direkcija RS za vode sredstva potrebuje za zagotavljanje ustrezne pretočnosti vodotokov, ki jim poleg izjemnih erozijskih procesov in hudourniških nanosov zaradi vetroloma grozijo tudi podrta drevesa, ki lahko ponekod zajezijo struge in posledično povzročijo nenadno poplavo ob naslednjem deževju. Preliminarna ocena škode na vodni infrastrukturi sicer presega 20 milijonov evrov.
Najevska lipa, najdebelejše drevo v državi, v ujmi z močnim vetrom pred tednom dni ni bila hudo poškodovana, kažejo prve ugotovitve strokovnjaka z mariborske območne enote Zavoda RS za varstvo narave Sama Jenčiča. Za petek je predvideno odstranjevanje dveh dreves, ki sta se naslonili na krošnjo lipe, nato bo sledila sanacija poškodovanih mest.
Najevska lipa je najdebelejše drevo v Sloveniji in velja za naravno vrednoto državnega pomena. Obseg debla je nekoč meril 11,24 metra, a je leta 1980 propadel del starega oboda debla. Leta 1993 je tako obseg debla meril 10,56 metra, v letu 2006 pa 10,70 metra, piše na spletni strani zavoda za varstvo narave.
Danes enotno deblo je domnevno zraslo iz sedmih debel, česar pa ne bomo nikoli zagotovo vedeli, saj je drevo danes votlo. V višino sega 24 metrov, njegovo starost pa ocenjujejo na okoli 700 let. Po legendi so lipo menda zasadili Turki.
Najevska lipa je bila leta 1993 sanirana, takrat so odstranili trhel in vlažen les iz notranjosti drevesa in s tem upočasnili nadaljnje propadanje, vrhove v krošnji pa so učvrstili z varnostnimi vezmi, še piše na spletni strani zavoda.
Pod Najevsko lipo, rečejo ji tudi mati vseh slovenskih lip, od leta 1991 vsako leto poleti poteka tradicionalno srečanje državnikov z državljani.
Najevska lipa je najdebelejše drevo v Sloveniji in velja za naravno vrednoto državnega pomena. Obseg debla je nekoč meril 11,24 metra, a je leta 1980 propadel del starega oboda debla. Leta 1993 je tako obseg debla meril 10,56 metra, v letu 2006 pa 10,70 metra, piše na spletni strani zavoda za varstvo narave.
Danes enotno deblo je domnevno zraslo iz sedmih debel, česar pa ne bomo nikoli zagotovo vedeli, saj je drevo danes votlo. V višino sega 24 metrov, njegovo starost pa ocenjujejo na okoli 700 let. Po legendi so lipo menda zasadili Turki.
Najevska lipa je bila leta 1993 sanirana, takrat so odstranili trhel in vlažen les iz notranjosti drevesa in s tem upočasnili nadaljnje propadanje, vrhove v krošnji pa so učvrstili z varnostnimi vezmi, še piše na spletni strani zavoda.
Pod Najevsko lipo, rečejo ji tudi mati vseh slovenskih lip, od leta 1991 vsako leto poleti poteka tradicionalno srečanje državnikov z državljani.
