Katera so glavna pravila varnega sončenja, ki jih moramo upoštevati vsi, mladi in stari?
Varnega sončenja ni! Vsaka zagorelost je znak poškodbe kože, saj se koža s tvorbo barvila melanina brani pred ultravijoličnim sevanjem. To je del sončne svetlobe in ga razdelimo na UVA, UVB in UVC, pri čemer do Zemlje pridejo žarki UVA in UVB, medtem ko žarke UVC zadrži atmosfera. Prejeti odmerki ultravijoličnega sevanja v obdobju celotnega življenja se seštevajo in so dejavnik tveganja za razvoj bolezni in pospešeno staranje kože.
Splošna priporočila za zaščito pred škodljivimi učinki UV-sevanja določajo, da se ne sončimo namerno in da omejimo izpostavljanje soncu med 10. in 16. uro, saj je takrat moč UV-sevanja največja. Upoštevajmo pravilo sence, ki narekuje, da se, ko je naša senca krajša od telesa, umaknemo v senco. Če te ni na voljo, si jo ustvarimo z lahkimi oblačili, ki naj pokrivajo čim večji del telesa, širokokrajnimi pokrivali in sončnimi očali, ki imajo zaščito pred UV-žarki. Še posebej pomembna pa je temeljita zaščita otroške kože, saj je tanjša in za sonce zelo občutljiva. Spremljajmo UV-indeks, ki napove količino ultravijoličnega sevanja, saj tako laže izberemo ustrezne zaščitne ukrepe.
Ali je treba biti pozoren samo na razgreti morski plaži, v toplicah in podobno, ali pa tudi na vrtu, na ulici, na sprehodih, na igriščih, prav tako v poletni vroči senci in ob oblačnih dneh?
Sonce je lahko naš sovražnik vsakič, ko se nepremišljeno, namerno ali nenamerno izpostavljamo njegovi svetlobi, pri tem pa ne upoštevamo preventivnih ukrepov in se ne zaščitimo. Torej tudi ob vsakdanjih aktivnostih na prostem, ne samo na počitnicah.
Kakšna so osnovna priporočila za zaščito kože, z zaščitnimi kremami, obleko, pokrivali?
Kemični varovalni pripravki za zaščito pred soncem (kreme, geli) naj bodo le dodatna zaščita na predelih, ki jih ni mogoče zaščititi fizično, in niso namenjeni podaljševanju izpostavljanja soncu. Zagotavljati morajo širokospektralno zaščito (pred žarki UVA in UVB) s sončnim zaščitnim faktorjem 30 ali več. Pomembna je zadostna količina nanosa, kar pomeni 5 mililitrov ali ena čajna žlička na vsako okončino, prednjo in zadnjo stran trupa ter glavo, prav tako ponovno nanašanje po kopanju, močnem potenju, brisanju oziroma vsaki dve uri.
Sončni zaščitni faktor (SPF) pove, koliko dlje smo lahko ob zaščiti kože z določenim pripravkom izpostavljeni soncu, da se še ne pojavi opazna rdečina, v primerjavi z nezaščiteno kožo. Pri tem je treba upoštevati, da zaščitni faktor SPF velja ob nanosu zadostne količine izdelka – a v vsakdanjem življenju so ti nanosi običajno precej manjši, torej je tudi zaščita slabša. Zato je smiselno uporabljati čim višji zaščitni faktor, da dosežemo ustrezno zaščito. Pomembno je še, da izdelek izberete glede na vrsto načrtovane aktivnosti. Oznako water resistant ima lahko izdelek, ki ohrani zaščitni faktor po 40-minutni potopitvi v vodo, oznako waterproof pa tisti, ki ohrani zaščito po 80-minutni potopitvi.
Kakšne so lahko hude posledice neodgovornega sončenja: kožne bolezni, rak?
Ob izpostavljanju ultravijoličnemu sevanju se naše telo ščiti tako, da tvori več melanina – kožnega barvila, pri čemer koža značilno porjavi, kar je njen obrambni mehanizem pred UV-sevanjem. Vsaka zagorelost kože je odraz njene poškodbe. Še bolj škodljive učinke povzročajo sončne opekline, ki so lahko različno intenzivne, od blage rdečine do pojava mehurjev. Poleg sončnih opeklin med akutne posledice štejemo še fototoksične in fotoalergijske reakcije.
Ob ponavljajočem se izpostavljanju soncu se koža hitreje stara, kar imenujemo fotostaranje – koža postane zadebeljena in hrapava, ima usnjen videz, gube so močneje izražene, pojavlja se neenakomerna pigmentiranost. Sonce oziroma ultravijolično sevanje je pomemben dejavnik tveganja za nastanek nemelanomskega raka kože ter najnevarnejšega, malignega melanoma. Poškoduje tudi oči in ima imunosupresivno delovanje ter povečuje tveganje za nastanek infekcij.