S kakšnimi goljufijami se srečujemo na spletu

Drago Menegalija iz GPU Ljubljana odgovarja na G+ vprašanja o goljufijah na elektronski pošti.

Objavljeno
08. julij 2020 16.30
Posodobljeno
08. julij 2020 16.30
Drago Menegalija  iz GPU Ljubljana odgovarja na vprašanja G+, s katerimi goljufijami se srečujemo na spletu, kako se jih ogibati, koga poklicati.

Foto Jure Eržen/delo
Iz generalne policijske uprave Ljubljana odgovarjajo na vprašanja, s katerimi goljufijami se pogosteje srečujemo na spletu, po elektronski pošti in nasploh, na kaj moramo biti pozorni, kam ne spada pismo s pokojnino, kako se na goljufije odzvati, koga takoj poklicati.


S katerimi goljufijami se srečujemo na spletu?


Z različnimi načini spletnih goljufij, denimo elektronsko pošto z obljubami o nagradah ali delitvi dobička, o dobitkih na igrah na srečo, v katerih sploh niste sodelovali …, prek mobilnega telefona ali kar na domu.


image
»Starejši so velikokrat preveč zaupljivi in s tem tarča storilcev. Sami lahko zmanjšamo možnost, da postanemo žrtev, tako, da pazimo na svoje stvari. Torbice, denarnice je treba imeti ves čas pod nadzorom, plačilne kartice in osebna gesla (PIN-kode) ne spadajo skupaj,« poudarja Drago  Menegalija, predstavnik Policije za odnose z javnostmi.

Foto: Roman Šipič


Najpogostejša so tako imenovana nigerijska pisma, ko goljufi v elektronskih sporočilih, ki so običajno napisana v polomljeni slovenščini, pozivajo posameznike k plačilu denarnih zneskov oziroma provizij pod pretvezo nudenja pomoči umrlim osebam, za izplačilo dediščine, pomoči pri potovanjih osebam za vrnitev domov, pomoči za neozdravljive bolezni, pomoči posameznikov v težkih življenjskih razmerah in iskanja prijateljev oziroma življenjskih partnerjev.


 

Kaj svetujejo na policiji?


V vseh takih primerih policija svetuje uporabnikom spleta, da:

• na takšno pošto ne odgovarjajo, ne posredujejo osebnih podatkov in ne izvršujejo nobenih nakazil,

• so previdni pri vzpostavljanju stikov na družbenih omrežjih z osebami, ki jih ne poznajo, oziroma so posebej previdni, ko take
osebe iz različnih razlogov prosijo ali zahtevajo denarna sredstva

• ob prejetju takšne pošte lahko uporabnik podatke o pošiljatelju ali vsebini enostavno preveri s spletnim iskalnikom. Z malo truda je mogoče ugotoviti, da je to prevara, saj je pismo najverjetneje že na raznih forumih ali listah nigerijskih pisem, ki jih z namenom ozaveščanja javnosti ustvarjajo nekatere ustanove.


Nasilje in druga kazniva dejanja je mogoče prijaviti na več načinov

neposredno na policijski postaji, policistu, kriminalistu,
pisno,
na intervencijsko številko 113,
anonimni telefon 080 1200
prek možnih kanalov za podajo anonimnih e-prijav.

 

Kako se odzvati, če je bilo bančno nakazilo že poslano?


Če je že bilo opravljeno bančno nakazilo, naj podatek o goljufiji takoj javijo tudi svoji banki, ki lahko naveže stike z banko prejemnico, da zadrži nakazana sredstva.
V primerih oškodovanja lahko občani podajo prijavo na katerikoli policijski enoti, pri čemer svetujemo, da prijavi predložijo čim več dokazil, korespondence, dokumentov.

Previdnost priporočamo tudi v primerih nakupa 'zlatega nakita' od neznancev na ulici, pri obiskih 'serviserjev in drugih mojstrov' na domu, pri prodaji artiklov na domu in sklepanju naročniških razmerij (elektrika, plin, internet, mobilni telefoni …).

Tatvina je zelo razširjena oblika. Najpogostejše so tatvine denarnic (iz torbic, nakupovalnih košar …), torbic (v trgovini, s hodnikov), denarja (med dvigom na bančnem avtomatu, med prenosom), plačilnih kartic (iz denarnic …).

image
Karikatura: Marko Kočevar

 

Kaj svetujete ranljivejšim skupinam in starejšim, ki so lahko preveč zaupljivi?


Starejši so velikokrat preveč zaupljivi in s tem tarča storilcev. Sami lahko zmanjšamo možnost, da postanemo žrtev, tako, da pazimo na svoje stvari. Torbice, denarnice je treba imeti ves čas pod nadzorom, plačilne kartice in osebna gesla (PIN-kode) ne spadajo skupaj.

Izogibati se je treba navadam, kot je puščanje denarnic, torbic na hodnikih za (pogosto nezaklenjenimi) vhodnimi vrati. Ko povabite neznanca v hišo ali stanovanje, morate biti zelo previdni, saj ne poznate njegovega pravega namena.



 


Kam ne spadajo pokojnine v kuverti?


Prenos pokojnine v kuverti v nakupovalni vreči skupaj z artikli iz trgovine je priložnost za tatvino, najpogosteje gre za vlom v hišo, stanovanje.
S preusmeritvijo pozornosti (s pretvezo, da odkupujejo odpadle kovine, les, živino, zvabijo žrtev iz hiše, stanovanja, medtem pa sostorilci preiščejo bivalne prostore in ukradejo nakit, denar …).

Ob takšnih 'obiskih' je nujna skrajna previdnost. Ko zapustite dom, četudi za trenutek, je treba vhodna vrata zakleniti in odstraniti ključ iz ključavnice.
 

Kam lahko prijavimo kazniva dejanja, nasilje?


Nasilje in druga kazniva dejanja je mogoče prijaviti na več načinov: neposredno na policijski postaji, policistu, kriminalistu, pisno, na intervencijsko številko 113, anonimni telefon 080 1200 ali prek možnih kanalov za podajo anonimnih e-prijav.

Prav pri zadnjem bi radi opozorili, da mora prijava vsebovati čim več podatkov o žrtvi in povzročitelju nasilja ter opis nasilja. V nekaterih primerih zaradi pomanjkljivih podatkov ni mogoče identificirati ne žrtve ne povzročitelja nasilja.