Tiskane izdaje
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pojasnjujejo, da serološke in epidemiološke raziskave kažejo, da je s cepljenjem pridobljena imunost dolgotrajna in pri večini cepljenih oseb vseživljenjska. »Ker pa nobeno cepivo ne zaščiti pred boleznijo v 100 odstotkih, obstaja majhna možnost, da kljub cepljenju zbolimo, vendar za milejšo obliko in tudi kužnost cepljene osebe je veliko manjša kot pri necepljeni.« Po dveh odmerkih je zaščita od 97- do 99-odstotna.
Oboleli zaupajo cepivom
Da zaščita v nekaj odstotkih odpove, je izkusil tudi zdravnik Pero Markunović v dubrovniški splošni bolnici. Čeprav naj bi bil s prvim odmerkom cepljen leta 1990, z drugim pa leta 1996, se je pred kratkim okužil. Laboratorijski izvidi so ošpice potrdili na najbolj zanesljiv način, torej s tremi vzorci, a po besedah dubrovniškega infektologa Stjepana Đuričića okuženi zdravnik še ni povsem prepričan, da gre pri izpuščajih, ki jih je dobil, res za ošpice.
Pri cepljenih je namreč velik problem ošpice prepoznati in jih tudi laboratorijsko potrditi, saj se pojavijo v atipični obliki. Za dokazovanje v brisu in urinu ter v krvi uporabljajo različne metode, in če imajo več rezultatov, je določitev bolj zanesljiva. V brisu in žrelu dokazujejo prisotnost samega virusa ošpic, v krvi pa prisotnost zgodnjih protiteles, ki se pojavijo kmalu po okužbi. Za dokaz virusa morajo biti vzorci odvzeti v primernem času.
Kljub tej izkušnji pa dubrovniški zdravnik še vedno verjame v cepljenje. Ljudi je pozval, naj se cepijo: »Ker je premalo cepljenih, ni zagotovljene kolektivne imunosti«, zaradi česar je, sicer cepljen, zbolel. Še preden pa je to izvedel, je bil v stiku z dojenčki, nosečnicami, bolniki in tudi s hčerjo, ki ima šele deset mesecev in še ni dovolj stara, da bi jo lahko cepili.
K cepljenju je pred časom v Delu pozvala tudi medicinska sestra, ki se je okužila marca 2015 na ljubljanski pediatrični kliniki. Zbolela je, čeprav je bila proti ošpicam cepljena z dvema odmerkoma. Meni, da ji je odpornost takrat verjetno padla, saj je bila noseča. Otroka je izgubila. Ostala je zagovornica cepljenja, saj je to po njenem edina varna in učinkovita metoda za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni. »Zaradi cepljenja sem bolezen prebolela v blažji obliki in nikogar nisem okužila.
Slovenija ni več varna pred nalezljivimi boleznimi, ker je precepljenost populacije nižja od 90 odstotkov. Iz lastnih izkušenj vem, da je večja verjetnost, da dobiš ošpice kot hud zaplet po cepljenju. Živimo v demokraciji in vsakdo se odloča po svoje. Pomisliti moramo predvsem na nosečnice, dojenčke in bolne otroke, ki ne smejo biti cepljeni zaradi vpliva na zdravje, ošpice pa so zanje lahko usodne,« je povedala pred časom.
V Nemčiji okužena petina cepljenih
Medicinska sestra, ki se je zdaj okužila v UKC Maribor, je bila cepljena z enim odmerkom, po stiku z okuženim dojenčkom konec maja pa je prejela še en odmerek cepiva, a ta očitno ni prijel. Mariborska zdravnica, ki se je prav tako okužila, je bila prej cepljena z obema odmerkoma, a po ugotovitvah epidemiologov najverjetneje spada med tistih nekaj odstotkov, pri katerih cepivo ne deluje. Kljub opisanim primerom strokovnjaki kot najučinkovitejšo zaščito navajajo prav cepljenje. »Več ko bo cepljenih ljudi, manj je možnosti, da se bolezen širi,« je povedal Karl Turk iz mariborske enote NIJZ.
Z obolevanjem cepljene populacije se srečujejo tudi drugod po Evropi. V Nemčiji je bilo leta 2016 z ošpicami okuženih 326 ljudi, od tega je bilo 73 cepljenih, pri 55 manjkajo podatki o številu cepljenj, 217 je bilo necepljenih, pri 36 pa podatek ni bil znan.
Učinkovitost cepiv je lahko slabša, če se z njimi ne ravna pravilno. Cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je treba uporabiti takoj po pripravi, tako kot večino cepiv ga je treba shranjevati in prevažati v hladilniku na temperaturnem območju od dve do osem stopinj Celzija, varovati pred svetlobo, pozornost pa je treba posvetiti tudi roku uporabe.
