Največ primerov v celem letu je bilo v tem desetletju v Evropi leta 2017, in sicer 23.927, najmanj pa leta 2016, in sicer 5273, na spletni strani navaja WHO.
»Po najnižjem številu primerov v desetletju leta 2016 opažamo dramatično povečanje okužb in izbruhov,« je povedala regionalna direktorica WHO za Evropo Zsuzsanna Jakab. Vse države je pozvala k ukrepom za preprečitev nadaljnjega širjenja bolezni, pri čemer je izpostavila cepljenje.
Daleč največ primerov ošpic so zabeležili v Ukrajini, in sicer več kot 23.000. Po več kot tisoč primerov okužb pa je bilo tudi v Franciji, Gruziji, Grčiji, Italiji, Rusiji in Srbiji. V vseh teh državah so imeli tudi smrtne primere, največ v Srbiji, kjer je za to boleznijo umrlo 14 ljudi.
V Sloveniji je bilo po podatkih WHO letos osem primerov okužb. Od tega so jih šest zabeležili maja in junija v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor.
Izbruhe ošpic je mogoče preprečiti z najmanj 95-odstotno precepljenostjo. Med letoma 2016 in 2017 se je ta delež zvišal z 88 na 90 odstotkov, so zapisali na spletni strani organizacije.
Nalezljiva virusna bolezen
Ošpice so zelo nalezljiva virusna bolezen, ki se prenaša po zraku, s kužnimi kapljicami, z neposrednim stikom z izločki dihal okužene osebe pri kašljanju, kihanju, redkeje pa s posrednim prenosom preko sveže onesnaženih predmetov. Bolnik, ki je okužen z ošpicami, je kužen štiri dni pred pojavom izpuščaja in še štiri dni po njegovem pojavu.
Ošpice so zelo nalezljiva virusna bolezen, ki se prenaša po zraku, s kužnimi kapljicami, z neposrednim stikom z izločki dihal okužene osebe pri kašljanju, kihanju, redkeje pa s posrednim prenosom preko sveže onesnaženih predmetov. Bolnik, ki je okužen z ošpicami, je kužen štiri dni pred pojavom izpuščaja in še štiri dni po njegovem pojavu.