Tiskane izdaje
»Slovenija mora ostati ekonomsko uspešna in socialna država. Finančno ministrstvo bo za uresničevanje tega cilja delovalo v smeri zagotavljanja stabilnega javnofinančnega okolja, dobro delujočega finančnega sistema ter soustvarjanja stabilnega in predvidljivega poslovnega okolja,« je uvodoma dejal Bertoncelj. Poudaril je, da je zanj ključna prihodkovna stran: »Tako sem deloval tudi v gospodarstvu. Več ustvariš, več lahko deliš.
Napovedal je spremembe proračuna za prihodnje leto, in sicer zaradi treh dejavnikov. Zaradi sprostitve varčevalnih ukrepov v javnem sektorju po grobi oceni manjka 100 milijonov evrov. Črpanje evropskih sredstev letos poteka počasneje od pričakovanj; namesto 552 milijonov evrov je porabljenih 98 milijonov evrov. Dvig socialnih pomoči pa na leto prinese za 100 milijonov evrov dodatnih stroškov.
Omenil je tudi, da bo ministrstvo za finance sodelovalo pri izvedbi predvidenih strukturnih reform, ki imajo javnofinančne posledice. Omenil je strukturne ukrepe na trgu dela, ki bodo zagotavljale zniževanje brezposelnosti, hitrejši vstop mladih na in kasnejši izstop starejših s trga dela ter zmanjševanje vrzeli med povpraševanjem po kadrih in kompetencah.
Javnofinančna konsolidacija še ni zaključena, je dejal: »Le nadaljevanje visoke gospodarske rasti lahko zagotovi večje obsege javnih izdatkov za različne namene. Javnofinančni izdatki so v zadnjem obdobju naraščali po stopnjah, ki so bile nižje od rasti prihodkov, kar je omogočalo javnofinančno konsolidacijo.« Zaradi višine dolga in stroškov staranja za Slovenijo uravnotežene javne finance pomenijo strukturni presežek 0,25 odstotka BDP na letni ravni, je dejal. Zavezal se je tudi k zniževanju javnega dolga in stroškov za njegovo financiranje.
Davčna reforma
Napovedal je celovito proračunsko nevtralno davčno prestrukturiranje, ki bo zagotavljalo stabilno financiranje prioritet ter dobro zasnovan dohodninski sistem: »Davčno prestrukturiranje je vedno eno izmed najbolj zahtevnih. Študije kažejo, da moramo najti rešitve, kako ustrezno in pravično obdavčiti delo in kapital. Rešitev, ki bo sprejemljiva za vse.« Napovedal je analizo davčnih bremen dela in kapitala ter večjo učinkovitost pri pobiranju dajatev. Omenil je prenovo zakonov na davčnem področju: »Naj omenim dva, to sta davek na nepremičnine in davek na motorna vozila.«
»Trenutno ne vidim možnosti, da bi na hitro ukrepali na tem področju. Če bom potrjen kot minister, se bom bolje seznanil z zadevami ter po premisleku sprejel odločitev na podlagi strokovnih podlag,« je odgovoril na vprašanje o vrnitvi DDV na predkrizni nivo. Tudi glede ostalih davčnih in trošarinskih sprememb je napovedal razmislek in analize.
Glede 13. plače in božičnice je že bil storjen korak v pravo smer, je povedal: »Podpiram, da bi se v tem delu naredilo kaj več in bom vložil dodaten napor, da bodo imela podjetja možnost dodatno stimulirati zaposlene.«
Razvojna kapica? »Če tu vzamemo, moramo dobiti na drugem delu,« je odgovoril.
Prenova strategija upravljanja kapitalskih naložb
Bertoncelj je napovedal prenovo strategije upravljanja kapitalskih naložb ter nadaljevanje aktivnosti za ustanovitev demografskega sklada.
Glede privatizacije ne loči med domačimi in tujimi, ampak med dobrimi in slabimi lastniki. Ključni kriterij ocenjevanja bi moral biti kakovost vlagatelja, kaj prinese v smislu ne le denarja, ampak tudi v smislu razvojne komponente, tudi v smislu dodatnih zaposlitev. Strateških naložb pa ne bi prodal: »To je edina izjema, ki bi jo naredil, in tu ni edina izjema Slovenija. Tudi ZDA delujejo tako. Ameriška vlada denimo Kitajcem ni pustila kupiti luke v New Yorku. Pika.«
Ena njegovih prvih nalog bo imenovanje kadrovske komisije za popolnitev nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga (SDH).
Andrej Bertoncelj je dejal, da javnofinančna konsolidacija še ni zaključena. Foto Leon Vidic
Privatizacija NLB in Abanke
V sodelovanju z Banko Slovenije je treba zagotoviti večjo podporo bančnega sistema gospodarstvu, predvsem glede dostopa do finančnih virov, je dejal. »Na bankah pa je, da bodo aktivno upravljale s tveganji,« je dodal. Na področju finančnega sistema je omenil privatizacijo NLB in Abanke letos in prihodnje leto ter okrepitev delovanja urada za preprečevanje pranja denarja.
Med njegovimi cilji je poleg vzdržnosti javnih financ in zniževanja presežnega javnega dolga naštel še večje črpanje evropskih sredstev, stabilen in dobro delujoč finančni sistem, izboljševanje bonitetnih ocen, napredovanje na lestvicah konkurenčnosti, krepitev položaja Slovenije na kapitalskih trgih in boljše pogoje financiranja, učinkovito upravljanje z naložbami v državni lasti, aktivno vlogo SID banke, izboljšanje odnosov z mednarodnimi razvojnimi finančnimi ustanovami (EIB, EBRD, Svetovna banka), rast dodane vrednosti, odpravo administrativnih ovir, boljšo podporo za domače in tuje investitorje, predvidljivo davčno okolje ter pospeševanje izvoza kot ključnega generatorja rasti gospodarstva. »Za Slovenijo je ključno, da povečamo konkurenčnost okolja in da izboljšamo pogoje za izvoznike in ustvarjanje čim večje rasti BDP,« je poudaril.
»Prihajate brez vizije,« je po uri zaslišanja bil kritičen Marko Pogačnik (SDS), ki je kandidatu očital, da na pomembna vprašanja ni konkretno odgovoril. Tudi njegov strankarski kolega Anže Logar je bil nezadovoljen s kandidatovimi odgovori: »Če je zelo enostavno vprašanje, pričakujem zelo enostaven odgovor. V državnem zboru ni predavanj, tu so rešitve.«
Problematiko posojilojemalcev v švicarskih frankih bo preučil in nato podal odgovore.
Kakšne davčne spremembe bi uvedel?
Nemudoma bomo pristopili k pripravi davka na nepremičnine, ki bi nadomestil nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, učinki pa bi bili nevtralni. Pred uvedbo davka je treba urediti evidence nepremičnin. »Na področju osebnih nepremičnin bi ločil, kar je osnovni standard. Mislim da tu ne bo velikih sprememb. Za luksuzne nepremičnine pa je predvideno, da so dodatno obdavčene. Pri gospodarskih subjektih je marsikdaj prišlo do prevelikega obdavčenja, enako pri infrastrukturi,« je povedal.
Glede davka na dobiček je dejal, da se mu sedanja davčna stopnja zdi ustrezna in je ne bi spreminjal. Koalicijska pogodba predvideva, da bi podjetja plačala najmanj pet odstotkov tega davka, ne pa da bi z olajšavami davek zbila na ničelno stopnjo. »Načelno s tem nimam izrazitih težav, a je treba ukrep skrbno pretehtati in ga pravočasno skomunicirati, da se bodo podjetja prilagodila. Mora biti prehodno obdobje in podjetja se bodo prilagodila na pet odstotkov,« je povedal.
Glede obdavčitve prihodkov iz kapitala v dohodnini je dejal, da bi bilo potrebno prehodno obdobje. »Razmišljali bi kvečjemu v smeri kombinacije cedularne in sintetične obdavčitve, kot imajo urejene zadeve v Avstriji in Nemčiji,« je odgovoril.
Nekdanji sodelavec Vojmirja Urlepa
Bertoncelj je doktor ekonomije, usposabljal se je na Harvardu in Cambridgeu, je profesor na Univerzi na Primorskem in član uprave Slovenskega državnega holdinga. Je tudi nekdanji sodelavec Vojmirja Urlepa, prihodnjega člana kabineta predsednika vlade Marjana Šarca; oba sta službovala v Leku in Kemofarmaciji. Bertoncelj je bil tudi predsednik družbe Lek USA in pomočnik generalnega direktorja za področje financ v Leku.
