Bo Evropa podprla cenzuro vsega, kar date na splet?

V 25 evropskih mestih, tudi Ljubljani, so protestirali proti evropskemu urejanju avtorskega prava.

Objavljeno
26. avgust 2018 15.30
Posodobljeno
27. avgust 2018 10.47
V Ljubljani in 24 drugih evropskih mestih so protestirali proti omejevanju spletne svobode. FOTO: Blažž Samec/Delo
Borut Tavčar
Borut Tavčar
Predlog direktive o avtorskih pravicah, proti kateremu so državljani Evropske unije zbrali že milijon podpisov, evropski poslanci pa so julija izglasovali, da se Komisija o njem ne sme naprej pogajati, bo na dnevnem redu evropskega parlamenta spet 12. septembra. Protestniki v 25 mestih se strinjajo, da je avtorske pravice na spletu treba urediti, vendar ne zgolj v korist velikih založnikov.

image
V dežju je bilo kar nekaj očitkov proti politiki. FOTO: Blažž Samec/Delo


»Meni se zdi, da se o tej vsebini pogovarjam že deset let. Urejanje interneta naj se dogaja s pomočjo uporabnikov in ustvarjalcev vsebin. 2012 se je temu reklo Acta, pred šestimi leti se je temu reklo TTIP, pred dvema letoma smo vpili, ko je bila pod vprašajem internetna nevtralnost, zdaj se dogaja isto, le da se temu reče reforma avtorskega prava. Problemi so identični. Še vedno imamo industrijo, ki z lobističnimi kovčki vpliva na odločevalce, še vedno imamo odločevalce, ki vsebino presojajo po tem, koliko so kovčki težki in še vedno imamo ljudi, ki protestirajo v dežju na Prešernovem trgu,« pravi Domen Savič.

»Ta reforma avtorskega prava žrtvuje ustvarjalnost, raziskovanje in ustvarjalno svobodo. Reforma predvideva omejevanje delitve vsebin na spletu, nadzor in kaznovanje uporabnikov s strani velikih posrednikov vsebin, kot sta Facebook in Google, ubija mlado digitalno industrijo in omejuje svobodo izražanja. Ta reforma mora pasti. Dovolj je bilo teh netransparentnih postopkov, kjer državljani vedno potegnemo kratko, ne da nas bi kdo kaj vprašal,« je približno 40 zbranim pod dežniki povedal Savič.​

image
Rok Andrée, predsednik Piratov. FOTO: Blažž Samec/Delo


»Reformo nujno potrebujemo, kajti avtorske pravice so ostale v preteklosti in niso več skladne z 21. stoletjem in tehnološkim napredkom. Zato predlagamo dopolnila, ki lahko to direktivo radikalno izboljšajo, evropske poslance pa pozivamo, naj jih podprejo,« je za Delo povedal Rok Andrée, predsednik Piratov, ki so organizirali protest v Ljubljani.

image
Evropski poslanec Igor Šoltes upa, da bodo slišani tudi 12. septembra. FOTO: Blažž Samec/Delo

 

Glavne težave
 

Veliko pozornosti je bo besedah evropskega poslanca Igorja Šoltesa, ki se je strinjal, da taka reforma ne sme skozi proceduro, pritegnil zlasti 13. člen predloga direktive, ki platformam in ponudnikom storitev informacijske družbe nalaga, da sprejmejo ukrepe za preprečitev kršitev avtorskih pravic na spletu, kar pomeni, da morajo spremljati vedenje svojih uporabnikov in filtrirati njihove prispevke. Gre za tako imenovane samodejne filtre, ki bodo nadzorovali naše fotografije, videoposnetke in besedila ter jih ob zgolj sumu kršitev avtorskih pravic tudi blokirali. To predstavlja resno grožnjo svobodi izražanja na spletu, omejuje nemoten pretok informacij in vzpostavlja prikrito cenzuro.
 
Več študij je namreč potrdilo, da današnje tehnologije za prepoznavanje vsebin niso ustrezne, saj ne morejo prepoznati konteksta, zaradi česar proaktivno filtriranje lahko omejujejo nalaganje povsem zakonitih vsebin in omejuje celo znanstveno in kulturno delovanje.
 
11. člen pa vzpostavlja »link tax« oziroma davek na povezave. To bo posameznikom povzročalo številne težave pri vsakodnevni uporabi interneta, kot na primer pri izmenjavi stališč o različnih novicah. Ta člen namreč daje, denimo, novičarskim portalom pravico, da zaračunavajo nadomestilo za vsakršno rabo njihovih vsebin, četudi gre zgolj za kratek odlomek z objavo povezave do vira. Poskus uvedbe takega predpisa se je že izjalovil v Nemčiji in Španiji.
 

Ne gre za ugrabitev interneta


Slovenski ustvarjalci podpirajo sprejem direktive o enotnem digitalnem trgu, saj ureja uporabo glasbe, avdiovizualnih in knjižnih vsebin na portalih, ki dajejo javnosti na voljo vsebine, naložene s strani njihovih uporabnikov, obenem pa ureja tudi digitalno reprodukcijo v izobraževalnih ustanovah, za ustanove kulturne dediščine pravico do uporabe del, ki niso več na trgu, in določene digitalne pravice časopisnih založnikov. »Tako kot je plačevanje avtorskih pravic urejeno v založništvu, pri javnem predvajanju glasbe v lokalih in filmskih vsebin na elektronskih medijih, tako DSM direktiva ureja plačevanje avtorskih pravic na spletu, zato jo podpiramo,« pravijo v 13 združenjih avtorjev, od glasbenih do filmskih in novinarskih.

Določeni ponudniki internetnih storitev, kot denimo Googlov YouTube, namreč izkoriščajo kreativne vsebine, tako da svojim uporabnikom dovolijo nalaganje vsebin (glasbe, filmov, knjig) na svoje strani, potem pa služijo s predvajanjem oglasov, ki si jih ogledajo ljubitelji teh vsebin na njihovih platformah. Te platforme z »uporabniško naloženimi vsebinami« so postale največji ponudniki glasbenih, filmskih in literarnih storitev, vendar ustvarjalcev ne plačujejo pod pretvezo, da za vsebino, ki jo na njihove strani naložijo uporabniki, niso odgovorne. S tem imajo odločilno prednost pred plačljivimi ponudniki, kot sta denimo Apple in Deezer, ki za ponujene vsebine plačujejo avtorske pravice, saj se uporabniki raje odločajo za YouTube.

Ustvarjalci vztrajajo, da direktiva ne prinaša sprememb za uporabnike spleta. »Direktiva ne zadeva prosto dostopnih spletnih enciklopedij, kot je Wikipedia, satiričnega izražanja, kot so memi, političnih komentarjev posameznikov, sploh pa ne povezav do vsebin, kot bi radi predstavili nasprotniki direktive. V tem smislu nas čudi tudi izid glasovanja slovenskih poslancev, ki so vsi razen enega glasovali proti predlogu oziroma se vzdržali, četudi so se v preliminarnih posvetovanjih o prizadevanjih slovenskih in evropskih ustvarjalcev izrazili pozitivno,« pravijo slovenski ustvarjalci.

AIPA z direktorjem Gregorjem Štibernikom je ena od podpisanih organizacij avtorjev. Kot pravijo, nasprotnike direktive  finančno in logistično podpirajo prav tista podjetja (t.i. skupina GAFA: Google, Amazon, Facebook in Apple), ki imajo od stanja, kot je v EU, največje finančne koristi. Ta podjetja za uporabo avtorskih pravic v UE plačujejo zelo malo, v Sloveniji celo nič, končnim uporabnikom pa te pravice na koncu vseeno zaračunavajo.