Direktiva ni idealna: nekatere to moti, druge ne

Eden glavnih namenov direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, o kateri bodo poslanci Evropske unije glasovali 12. septembra, je odprava monopolov spletnih gigantov. Glede tega, ali bi njeno sprejetje dejansko zmanjšalo razkorak med malimi in velikimi, si slovenski poznavalci niso enotni, kar se je dobro videlo na okrogli mizi, ki jo je danes na to temo organizirala Slovenska tiskovna agencija.

Navzoči v Maxi klubu so se strinjali glede treh zadev: da nujno potrebujemo spremembo evropske zakonodaje, da direktiva ni idealna in da bi moralo biti podobnih dogodkov v preteklosti več. Internet je trg kulturne industrije namreč pretresel že pred desetletjem in več, ne pa včeraj. Najbrž je bojazen, da bi v primeru vnovične zavrnitve direktive moralo preteči večletno obdobje, preden bi sprejeli popravljeno verzijo, glavna skrb avtorjev.



Predsednik Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev Klemen Dvornik je izpostavil, da 13. člen na položaj kreativne industrije niti ne vpliva toliko, vendar bi »morali, če bi ga člen odprli, odpreti vse tretje poglavje direktive«. Tudi predstavnik glasbenih izvajalcev Boštjan Dermol je priznal, da direktiva ni idealna, vendar predstavlja kompromis in je že usklajena, zato jo je nujno čim prej sprejeti in tako zagotoviti pravičnejšo delitev oglaševalskega denarja. 13. člen sicer veleva, da morajo spletne platforme s samodejnimi filtri vnaprej preprečiti kršitve avtorskih pravic na spletu, 11., med nasprotniki poimenovan »davek na povezave«, pa založnikom, denimo medijskim hišam, daje pravico, da zaračunajo nadomestilo za vsakršno rabo njihovih vsebin.

Kršitve težko prepoznati

Predsednik Piratske stranke Rok Andrée je poudaril, da podpira direktivo, nasprotuje pa spornima členoma, zato je septembra po njegovem ne bi smeli sprejeti, čeprav razume skrbi avtorjev: »13. člen tehnično ni izvedljiv, z 11. pa so že poskusili v Nemčiji, vendar neuspešno. Ko prenesemo odgovornost na platforme, ta predlog zahteva stoodstotno skladnost. Filtre ima trenutno le Google, ki bo tako dobil zastonjsko licenco, ostali pa se bodo morali boriti: glede na to, da filtri stanejo šestdeset milijonov evrov in več, močno dvomim, da si jih manjši akterji lahko privoščijo. Če pogledamo youtube, vidimo, da filtri delujejo le približno.« Kako težko je prepoznati kršitve avtorskega prava, je izpostavil na naslednjem primeru: če brez dovoljenja na glas prebere tujo pesem, nekdo pa ga posname in objavi na youtube, gre za kršitev, ki jo je tehnično nemogoče prepoznati.



Da filtri niso optimalni, se je strinjal Luka Novak iz Slovenske avtorske in založniške organizacije za pravice reproduciranja (Sazor), vendar so po njegovem »način, da se začnejo stvari urejati«. Prek Skypa se je oglasil tudi poročevalec za to področje v evropskem parlamentu Axel Voss. Trdi, da manevrski prostor še obstaja, vseeno pa si želi, da bi bila direktiva sprejeta. »Upam, da se bo našel kompromis med politiko in velikimi skupinami. Njen cilj ni omejevanje svobode na internetu, temveč zaščititi avtorska dela pred zlorabami in kovanjem dobičkov na njihov račun,« je dejal. Veljala bi namreč samo za tiste platforme, ki gradijo poslovni model na avtorsko zaščitenih delih in s tovrstnimi vsebinami privabljajo denar. Z lastniki avtorskih pravic bi morale skleniti dogovor o uporabi, s tem pa bi zagotovile transparentnost. To izključuje »povprečne« spletne uporabnike – direktiva ne bi omejila njihovih objav na facebooku ali videov na youtubu.