Evropski poslanci sprejeli predlog direktive o avtorskih pravicah

Evropski poslanci so na današnjem glasovanju podprli predlog direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu.

Za predlog je glasovalo 448 poslancev, proti jih je bilo 226, vzdržalo pa se jih je 39. Glavni poročevalec parlamenta Axel Voss je po glasovanju dejal, da je to dobro znamenje za kreativno industrijo v Evropi.

Direktivo so na julijskem glasovanju zavrnili. Čeprav so k njej vložili več kot 200 dopolnil, so bili v preteklih dneh še vedno polni pomislekov. Kljub vsemu je bilo mogoče že včeraj slutiti, da bodo tokrat sprejeli drugačno odločitev, saj so štirje slovenski poslanci v evropskem parlamentu (Ivo Vajgl – Alde ter Romana Tomc, Franc Bogovič in Lojze Peterle, vsi iz evropske ljudske stranke – EPP) zagotovili, da bodo predlog direktive podprli. Julija jo je podprl le Bogovič.

Na koncu se je izkazalo, da je poleg njih predlog podprla še Patricija Šulin (EPP), Tanja Fajon (S&D) in Igor Šoltes (Zeleni/EZS) sta bila proti. Milan Zver (EPP) je podprl pogajalca Vossa za vstop v pogajanja s svetom in komisijo, glede glasovanja o sami direktivi pa se bo odločal, ko bo znano dokončno besedilo direktive.

Evropski parlament je s tem odprl pot za pogajanja s svetom in evropsko komisijo o končnem besedilu direktive. Pogajanja lahko trajajo več mesecev, evropski parlament pa bo nato glasoval še o končnem besedilu. Naslednji korak je sodelovanje evropske komisije z 28 članicami EU, preden bodo posamezne države posodobile obstoječe zakone o avtorskih pravicah.

Kaj se je v dveh mesecih spremenilo?

Poslanci so od julijskega glasovanja vložili približno 200 dopolnil. Svoje je prispevala tudi večja aktivnost združenj za uveljavljanje avtorskih pravic, združenj različnih avdio-vizualnih ustvarjalcev in medijskih hiš, torej akterjev, ki so najmočneje podpirali sprejetje direktive.

»Ključno je, da smo razložili, za katere pravice se zavzemamo. Pred prejšnjim glasovanjem smo menili, da je samoumevno, da poslanci direktivo sprejmejo; da nam to zagotavljajo temeljna načela demokracije in svobode. Tokrat smo jasno, glasno in transparentno povedali, da se zavzemamo za zaščito ustvarjalnosti in inovativnosti. Pred tem smo imeli popolno deregulacijo interneta in se nevarno klanjali brezpravnemu laissez-faire,« je sprejetje direktive kmalu po razglasitvi izidov komentiral Luka Novak, predsednik združenja Sazor in eden najglasnejših podpornikov sprejetja direktive v Sloveniji.

»Tu ne gre le za vprašanje glede avtorskih pravic, temveč tudi za urejanje področij, ki se tičejo davkov ter konkurenčnega prava in varnosti,« je še dodal.

Ocene, kdaj lahko pričakujemo dejanske spremembe, ni želel podati, saj sledijo različna pogajanja in ker »gre za kompleksna avtorskopravna vprašanja, kjer bo pomembno sodelovanje vseh akterjev. Bitka je dobljena, vojna pa še ne.« 



Pirati so glasovanje označili kot »črn dan za svoboden internet v Evropi«. Na twitterju so zapisali: »Imeli bomo še eno zadnjo priložnost za zavrnitev cenzurnih strojev in davka na povezave. Ta priložnost bo na glasovanju po trialogu, verjetno poleti. Ključno vlogo bo tu imela vlada Republike Slovenije.«

S tem so ponovili besede svoje predstavnice v evropskem parlamentu Julie Reda, ki je sledilce na twitterju pozvala, naj se obrnejo na vlade posameznih držav, saj le še te lahko preprečijo »davek na povezave« in uporabo filtrov.



Med večino strokovnjakov in tudi širše javnosti je že dolgo časa obstajal konsenz, da je sprememba zakonodaje na tem področju nujna. Razlike so se pojavljale pri vprašanju, ali je sedanja direktiva – predvsem njena 11. in 13. člen – že zrela za uveljavitev. Prvi tabor je zagovarjal stališče, da je, saj pomeni velik korak v pravo smer. Drugi tabor pa je trdil, da ni, ker sta omenjena člena v praksi neizvedljiva oziroma bosta povzročala le škodo – še posebno manjšim akterjem.