Tiskane izdaje
V dobrih dveh mesecih se je zgodil skoraj 180-stopinjski zasuk: štirje slovenski poslanci v evropskem parlamentu so napovedali, da bodo na današnjem glasovanju podprli direktivo, dva bosta proti, dva pa se še odločata.
Medtem ko Milan Zver določene podrobnosti še proučuje, Patricija Šulin koleba med tem, da predlog podpre ali se do njega vzdrži, nikakor pa ne bo proti njemu. Nasploh je osmerica slovenskih evropskih poslancev direktivi naklonjena precej bolj, kot ji je bila na julijskem glasovanju. Takrat je direktivo podprl le Franc Bogovič, proti so bili štirje poslanci, trije pa so se vzdržali.
Podelitev mandata za začetek pogajanj oziroma trialoga z evropsko komisijo in Svetom EU glede direktive bodo podprli Ivo Vajgl (Alde) ter Romana Tomc, Franc Bogovič in Lojze Peterle, vsi iz evropske ljudske stranke. Preostala dva slovenska evropska poslanca, ki pripadata tej skupini, še nista odločena.
»Pošten odnos pomembnejši od Googlovega dobička«
Bogovič je prepričan, da je to še edina priložnost, da s kolegi uredijo to kompleksno področje, saj se njihov mandat počasi izteka, strinja pa se, da je še nekaj možnosti za vnos izboljšav v direktivo.
Infografika Delo.
Peterle pravi, da se mu »kot Evropejcu zdi precej pomembnejši pošten odnos do evropskih ustvarjalcev kot dobiček Googla ter da spoštovanje avtorjev ne ogroža ne svobode na spletu ne uporabnikov, pomeni pa konec izkoriščanja malih, ki ga izvajajo veliki«.
Kljub številnim očitkom, da prinaša konec svobodnega spleta, kakršnega poznamo, ter vanj vnaša cenzuro, Romana Tomc poudarja, da po podrobni proučitvi zlasti njenih »spornih« delov ne vidi nobene nevarnosti za zapiranje spleta. Posebej podpira, da bi bili avtorji za svoje delo od zdaj ustrezno plačani, vendar poudarja, da imajo škarje in platno pri uvedbi pozitivnih učinkov direktive države članice same. Če bo pravilno prenesena v nacionalne pravne rede, ne bo vplivala niti na izobraževalni sistem, kar skrbi številne.
»Nihče ne ve, kakšne bodo posledice«
Poslanca Tanja Fajon in Igor Šoltes bosta glasovala proti nadaljnjim dodelavam direktive, saj je nanjo vloženih kar dvesto amandmajev. To povzroča kaos. Strinjata se, da je njen osnovni namen sicer dober, vendar vsebina ni dovolj zrela, da bi jo poslali naprej. »Zavzemam se za ustrezno in pošteno zaščito avtorjev in ustvarjalcev, vendar ne tako, da se privoli v nejasne, nedorečene in slabo zastavljene predpise, ki postavljajo več vprašanj, kot dajejo odgovorov. Danes nihče v resnici ne ve, kakšne bodo posledice direktive za svetovni splet, svobodo govora, varstvo osebnih podatkov in pravico do znanja,« je dejal Šoltes. Kot številni nasprotniki je poudaril pomanjkanje ravnotežja med zaščito avtorjev na eni strani in pravico do svobodnega spleta in zasebnosti na drugi strani.
Čeprav sta tako širša kot strokovna javnost največ razpravljali o 11. in 13. členu, so iz pisarne Tanje Fajon sporočili, da direktivi nasprotujejo predvsem zaradi 4. člena, ki določa digitalno uporabo del pri poučevanju. Nanj ni bil vložen noben amandma, čeprav jih je bilo na dvajset členov skupaj vloženih več kot dvesto.
