Bo krajši delovni čas dobra rešitev?

Finančni okvir za nosilni ukrep v tretjem protikoronskem ukrepu je med 500 milijonov evrov in milijardo.

Objavljeno
15. maj 2020 19.10
Posodobljeno
18. maj 2020 19.22
Na ministrstvu za delo predvidevajo, da bo okrog 65.000 upravičencev do subvencije za krajši delovni čas na mesec.
FOTO: Joze Suhadolnik
Ljubljana – Shema sofinanciranja skrajšanega delovnega časa je eden od nosilnih ukrepov tretjega protikononskega paketa PKP#3. Zanjo naj bi bilo namenjenih od pol do milijarde evrov. Sindikati in delodajalci naj bi svoje pripombe na osnutek, ki jim ga je predstavil minister za delo, dali v ponedeljek, ko naj bi jih pretresali v delovnih skupinah, v torek pa naj bi vlada že sprejela nov zakon.

Socialni partnerji, ki so se včeraj prvič v mandatu te vlade sestali v okviru Ekonomsko-socialnega sveta, pričakujejo, da bodo pri pripravi tretjega svežnja pomoči njihovi pogledi bolj upoštevani, kot so bila pri prejšnjih dneh, se pa strinjajo, da 1. junija, ko bodo ugasnili ukrepi prvih dveh paketov, ne moremo pričakati brez izhodne strategije.

Minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Cigler Kralj je prepričan, da je subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, ki so ga uspešno uvedli že v 17 evropskih državah, dober odgovor na izzive, pred katerimi so zdaj gospodarstvo in trg dela. V osnutku so si ga zamislili tako, da bi država sofinancirala do polovice delovnega časa za posameznega delavca, od 20 do 35 ur skrajšanega delovnika tedensko, kar bi se vsaj deloma financiralo iz evropskih sredstev, zaradi česar pa bi bila subvencija na vključenega zaposlenega pri delodajalcu fiksna. Delavec bi prejel polno plačilo za ure dela, za čas, ko ne, pa 80-odstotno nadomestilo svoje plače.

259.696

je zaposlenih, za katere delodajalci uveljavljajo nadomestilo plače zaradi čakanja na delo, od tega:

13.299

zaradi višje sile oziroma varovanja otroka

1790

zaradi odrejene karantene


Za zdaj je predvideno, da bi subvencioniranje veljalo do 31. decembra letos oziroma največ pet mesecev. Precej verjetno pa bo trajalo dlje. Predvidevajo, da bo upravičencev 65.000 na mesec, za zdaj pa lahko vlada računa na približno 100 milijonov evrov evropskih sredstev, poskušali jih bodo pridobiti več, vsaj 300 milijonov.

Kriterije za vključitev v shemo so povzeti po avstrijski ureditvi – upravičenec je podjetje v katerikoli panogi zasebnega sektorja, ki vsaj desetini zaposlenih ne more zagotoviti 90 odstotkov dela. ​Ukrep je namenjen podjetjem, ki imajo zaradi posledic epidemije zmanjšan obseg naročil in dela, za premostitev poslovne škode ter za zaščito delavcev pred prehodom v brezposelnost in socialno stisko.

Glede na pretekle izkušnje nameravajo uvesti nekaj varovalk, denimo, da mora delodajalec ohraniti zaposlitev ves čas prejemanja nadomestila ali pa da v času prejemanja nadomestila ne sme začeti nobeno dejanje za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec v času prejemanja nadomestila ne bo smel odrejati nadur, izplačevati dividend ali nagrad poslovodstvu.


Pozivi, naj se čakanje na delo obdrži


Mišljeno je, da shema subvencije skrajšanega delovnega časa pokrije pomoč gospodarstvu in trgu dela ter da ukrepa čakanja na delo, pri katerem bo država do 31. maja plačevala prispevke v celoti in nadomestilo v višini 80 odstotkov plače, ne bi bilo več. Temu posebej nasprotujejo pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). »Slovensko gospodarstvo je v recesiji, zdaj se šele začenja zaganjati, nekateri so še čisto na tleh in še do konca leta ne bodo imeli nobenega dela, zato bi prišlo zelo prav, da bi imeli zaposlene na čakanju,« meni Branko Meh iz OZS. Predlagajo, da bi lahko podjetja izbrala ali skrajšanje delovnega časa ali čakanje na delo. Janez Cigler Kralj odgovarja, da bodo prisluhnili vsem mnenjem in da bodo po pretresanju odzivov na izhodišča v širšem dialogu iskali še druge rešitve za določene najbolj prizadete panoge, kot so turizem, gostinstvo, prevozništvo. Ni izključeno, da bi za njih ostala možnost čakanja na delo.

Predstavniki delodajalcev in delojemalcev si bodo do ponedeljka vzeli čas, da podrobno proučijo izhodišča. »V tem trenutku ne bomo več pristajali na izključno časovni diktat. Kljub nameri, da vlada to sprejme že v torek, je naša ambicija, da bi bil dialog res dialog in da bodo predlogi res usklajeni med socialnimi partnerji ali pa tega ne bomo šteli kot socialni dialog,« je poudarila Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.

»Mi bomo pazljivi predvsem na to, da bo nadomestilo delavca čim bolj enako njegovi plači. Ne vem točno, kakšne bodo varovalke, posvarili pa smo tudi na možnosti zlorab, goljufanja, zaslužkarstva. Vnaprej velja opozorilo, da ta ukrep ne pomeni prostolov za vse delodajalce, da še nekaj od države 'pokasirajo',« je dodala.

»Na delodajalski strani si ne znamo predstavljati, da 1. junija ne bi bil sprejet tretji paket. Pomembno je, da se vsi zavedamo, tako socialni partnerji kot vlada, da ne gre samo za reševanje podjetij, ampak gre povsem v enaki meri za zagotavljanje delovnih mest,« je izpostavil Jože Smole, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije in opozoril, da zagon gospodarstva po epidemiji ni stvar enega paketa, temveč proces, ki bo trajal vsaj še dve leti. »Seveda pri tem pričakujemo tudi četrti in peti paket ukrepov.«