Uvaja se krajši delovni čas, usoda čakanja še nedorečena

V tretjem protikoronskem paketu bo 1. junija začela veljati shema subvencij za skrajšan delovni čas. Ukrep čakanja na delo za zdaj ostaja v turizmu, delodajalci pa ga želijo tudi drugod.

Objavljeno
19. maj 2020 06.00
Posodobljeno
19. maj 2020 07.55
Subvencionirani skrajšani delovni čas bodo lahko uveljavljali delodajalci v vseh gospodarskih panogah. Foto Blaž Samec
Ljubljana – Vlada bo predvidoma še danes obravnavala tretji zakonski paket ukrepov, še pred tem pa se bodo s končnim besedilom seznanili člani ekonomsko-socialnega sveta. Nosilni ukrep tretjega svežnja bo subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. Za zdaj pa ostaja še nerešeno vprašanje, ali bodo uslišani predlogi, ki so jih izražali delodajalci, naj se ohrani tudi subvencioniranje čakanja na delo. Trenutno ga predvidevajo le v turizmu, in to za en mesec.

Shemo subvencioniranja skrajšanega delovnega časa so, po besedah ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja, uspešno uvedli že v 17 evropskih državah z namenom ohranitve delovnih mest zaradi posledic epidemije in začasne nezmožnosti zagotavljanja dela. Delodajalci bodo skrajšani delovni čas lahko odredili delavcu, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, s tem, da mu zagotavlja delo za najmanj polovični delovni čas. Država pa bi torej krila nadomestilo za od pet do največ 20 ur na teden.

Delno povračilo nadomestila plače za skrajšan delovni čas naj bi se izvajal kot ukrep aktivne politike zaposlovanja, na podlagi javnega povabila za zbiranje ponudb prek zavoda za zaposlovanje. Pravico lahko uveljavlja delodajalec, ki je pravna ali fizična oseba, v Poslovni register Slovenije vpisana pred 13. marcem 2020, in ki ocenjuje, da vsaj desetini zaposlenih ne more zagotavljati 90 odstotkov dela. Subvencije pa ne morejo uveljavljati posredni ali neposredni državni ali občinski proračunski uporabniki, katerih delež prihodkov iz javnih virov je višji od 50 odstotkov.

image
subvencije Foto Infografika Delo


Predvideno je, da se mora pred sprejetjem odreditve dela s skrajšanim delovnim časom delodajalec posvetovati s sindikati oziroma, če jih ni, s svetom delavcev. Če tudi tega ni, je treba delavce obvestiti na »običajen način«. V osnutku zakona piše tudi, da je skrajšan delovni čas mogoče odrediti od 1. junija, za največ pet mesecev oziroma najdlje do 30. novembra.

Delodajalec delavca polno plača za čas, ko dela, za delež odrejenega skrajšanega delovnega časa pa ima zaposleni pravico do nadomestila v višini 80 odstotkov. Vključili so tudi varovalke, tako da mora delodajalec ohraniti zaposlitev delavcev, ki jim je odredil skrajšan čas, še najmanj en mesec po prejemanju subvencije, prav tako pa v tem obdobju ne sme odrejati nadurnega dela. Za kršitev obojega so predvidene globe celo do 50.000 evrov.

Ukrep naj bi se predvidoma sofinanciral iz evropskega socialnega sklada, še vedno pa ni povsem jasno, koliko bo treba zanj nameniti. Pred dnevi so se pojavile ocene od pol do milijarde evrov. Številka bo odvisna tudi od tega, kaj se bodo na vladi odločili glede subvencioniranja čakanja na delo.

Kako se zmanjšata plača in strošek podjetja?
Po predlogu, ki se do sprejetja na vladi lahko še spremeni, bi največ koristi od sheme subvencioniranja skrajšanega delovnega časa imeli v podjetjih z nižjimi plačami. Izračuni, ki smo jih pripravili s strokovnjaki, kažejo, da bi bil prihranek delodajalca pri napotitvi delavca z minimalno plačo na polovično skrajšan delovni čas 557,71 evra oziroma skoraj 50 odstotkov, medtem ko bi bil pri delavcu z 1,5-kratnikom povprečne plače 754 evrov oziroma 24,7 odstotka. Zaposleni z minimalno plačo bi v 20-urnem tedenskem delovniku dobil šest odstotkov nižjo plačo kot v 40-urnem delovniku, delavec s povprečno plačo ali 1,5-kratnikom povprečne plače pa okoli devet odstotkov nižjo. N. G.


Več je bilo opozoril, da so številne panoge še povsem na tleh in da skrajšan delovni čas ne pomaga dovolj, če dela ni. Pobude so, da se čakanje na delo ohrani še najmanj tri mesece, torej do konca avgusta, in to za vse panoge, a z nekoliko ostrejšimi pogoji, kot veljajo zdaj. V veljavnih zakonskih paketih ukrepov so ga lahko namreč uveljavljali delodajalci, ki jim bodo, po njihovi oceni, letošnji prihodki zaradi epidemije na letni ravni upadli za več kot deset odstotkov. Kakšen naj bi bil ta odstotek po novem, še ni znano.

Do zdaj so delodajalci uveljavljali nadomestilo plače zaradi čakanja na delo za nekaj manj kot 260.000 zaposlenih, večinoma iz poslovnih razlogov, v manjšem deležu pa zaradi višje sile. Predvidevali so, da bi subvencije za skrajšani delovni čas koristili za 65.000 delavcev na mesec.