Pred dnevi nas je poklical direktor Parka Škocjanske jame Stojan Ščuka, ki je nasprotoval navedbam, da je bila informacija o ponovnem zagonu projekta z zajetjem Padež/Suhorica v javnem zavodu Park Škocjanske jame pozitivno sprejeta. Dejal je, da zakon o regijskem parku Škocjanske jame ne dovoljuje poseganja v režim Reke tako glede količin kot kakovosti vode. »Res pa je, da zakon omogoča ministru izjemoma dovoliti takšne posege. Naša naloga upravljavca je, da varujemo park. Utegne se zgoditi, da bi center za svetovno dediščino Unesco lahko odločil, da ne ustrezamo več zahtevanim merilom za uvrstitev na njihovo listo svetovne dediščine,« je pojasnil Stojan Ščuka, ki meni, da zakon zahteva kar se da naraven tok reke Reke in vseh njenih pritokov. Prav tako tudi Suhorice, na kateri bi morali zgraditi jez. Če bi hoteli spoštovati merila varovanja parka, bi morali za soglasje zaprositi Unesco ali svetovno zvezo za varstvo narave v Ženevi, pri čemer bi postopek lahko trajal pet let. Ščuka je dejal, da ni seznanjen s tem, ali je ministrstvo res že pridobilo najpomembnejša soglasja za gradnjo jezu na Suhorici.
Pravilnik dovoljuje izjeme
Dolgoletni direktor razvoja Rižanskega vodovoda Ivan Žigon je pojasnil, da je država že leta 2003 sprejela pravilnik o posegih v okolje, ki se lahko dovolijo na območju regijskega parka Škocjanske jame. Ta pravilnik določa, da so posegi mogoči, če so namenjeni oskrbi prebivalstva s pitno vodo na povodju Jadranskega morja. Med posegi pa so gradnja vodovodne infrastrukture, tudi vodnega zbiralnika, namenjenega ohranjanju in uravnavanju vodnih količin,« je pred dnevi Primorskim novicam pojasnil Žigon.
Projekt je začela pripravljati Zveza vodnih skupnosti Slovenije že pred 50 leti, zadnjo različico z zajetjem na Suhorici pa je leta 2008 pripravila najkompetentnejša slovenska stroka za vodno gospodarstvo na katedri za splošno hidrotehniko ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo.
V Rižanskem vodovodu bodo ob pomanjkanju dežja v kratkem napovedali varčevalne ukrepe.
Danes so se o nasprotovanju nekaterih kraških in notranjskih županov zajetju na Suhorici pogovarjali župani štirih istrskih občin, ki so se dogovorili, da se bodo v četrtek poskušali o problemu natančneje pogovoriti s svojimi kraškimi županjskimi kolegi na sestanku sveta kohezijske regije. Koprski župan Aleš Bržan je povedal: »Radi bi se pogovorili s kolegi s Krasa, da bi ugotovili, kako rešujejo take probleme, in da ugotovimo, ali je mogoče kaj izboljšati ali rešiti, da bo kar največ koristi za čim več prebivalcev regije, in kako bi lahko skupaj naredili korak naprej. Podpiramo katerokoli rešitev, ki se lahko uresniči v prihodnjih petih do sedmih letih. Če bo dodatno pomagala kateri drugi občini, je jasno dobrodošla. Imamo pa precej drugačen problem kot kraške občine. Tam vodo že imajo in bi bil dodaten vir zanje nujna rezerva, mi pa vode nimamo dovolj.«
V sredo se bosta z vodstvom parka Škocjanske jame ob svetovnem dnevu okolja sestala tudi minister za okolje Andrej Vizjak in državna sekretarka Metka Gorišek, ki se bosta pogovarjala tudi o zajetju na Padežu kot alternativnem vodnem viru za slovensko Istro in Kras.
Zaradi suše položaj v Istri podobno kritičen kot leta 2012
Direktor Rižanskega vodovoda Martin Pregelj je župane štirih istrskih občin včeraj obvestil tudi, da je položaj s pitno vodo v Istri zaradi suše podobno kritičen, kot je bil leta 2012. Če se bo suša nadaljevala, bodo morali najpozneje čez teden dni začeti uvajati prve varčevalne ukrepe pri porabi vode. V slovenski Istri ni bilo izdatnejšega dežja že skoraj pol leta, zato na izviru Rižane že črpajo podtalnico. Če dežja ne bo, se bodo spopadli s hudo sušo, preden se bo res sploh začelo poletje in preden bodo prišli prvi turisti, česar pa si v Istri nihče ne želi. Je pa Pregelj prepričan, da je sedanja vlada odločena pripraviti državni prostorski načrt za zajetje na Suhorici do konca leta 2021. Za dograditev vodnega zajetja in infrastrukture, vredne od 70 do sto milijonov evrov, pa bodo potrebovali še pet let.