Brez ginekologa bi lahko ostalo 300.000 žensk

Zaradi upokojevanja bi potrebovali več kot sedemdeset novih specialistov ginekologije.

Objavljeno
09. januar 2019 10.00
Posodobljeno
11. januar 2019 15.27
Kdo bo nadomestil Silvestro Krajnc Bezjak, edino ginekologinjo v Gornji Radgoni? Februarja bo dopolnila 40 let delovne dobe, za osebno ginekologinjo jo ima izbrano 6921 žensk. Foto ZD Gornja Radgona
Ljubljana – Večina od 311 ginekologov, ki polno ali zgolj delno delujejo na primarni ravni, ima več pacientov, kot bi jih po priporočljivih normativih smeli imeti. Razmere se utegnejo še poslabšati. Ambulantni ginekologi se namreč upokojujejo, novih pa ni.

V Splošni bolnišnici Trbovlje imajo znova objavljen razpis za zaposlitev ginekologa. Po besedah direktorice Romane Martinčič vneto iščejo nadomestilo za zdravnika, ki je že pred časom izpolnil pogoje za upokojitev. Zdaj se dogovarjajo z zdravnikom, ki bo specializacijo končal marca, s čimer upajo, da bodo rešili zadeve.

Po podatkih Mreže javne ginekološke dejavnosti na primarni ravni v RS iz leta 2015, ki jih je pripravilo Združenje za ambulantno ginekologijo pri SZD, bi za potrebe primarne ravni do začetka letošnjega leta potrebovali 79 novih specialistov ginekologije. Oziroma še 29 več, če upoštevamo, da bo vsak nosilec enega programa Reproduktivnega zdravstvenega varstva žensk na primarni ravni do leta 2024.
 

Število ginekologov nad povprečjem EU


Glede na to, da specializacija traja pet let, leta 2013 pa je bilo razpisanih le 26 specializacij iz omenjene stroke, je vprašanje, kdaj bo ambulantnih ginekologov v resnici toliko, da si bo vsaka ženska lahko brez težav izbrala svojega in prišla hitro na vrsto.
Specializacije s področja ginekologije in porodništva je do julija 2017 – ko je to prevzelo ministrstvo za zdravje –, v skladu s potrebami in starostno strukturo, načrtovala Zdravniška zbornica Slovenije. »Zaradi trajanja specializacij in predvidenega upokojevanja v letu 2019 je bilo treba nadomeščanja načrtovati vnaprej,« pojasnjujejo na ministrstvu za zdravje. Tam so lani prvič določili število specializacij za celo leto. Odločitev glede specializacij je temeljila na podatkih, ki jih določa Zakon o zdravniški službi: izražene potrebe izvajalcev, mreža javne zdravstvene službe (npr. pregled programov), podatki iz registra zdravnikov, potrebe prebivalstva (npr. čakalne dobe, obolevnost). Za mnenje glede predloga števila specializacij po posameznih specialnostih so bili zaprošeni tudi nacionalni koordinatorji. Podatke sta prispevala tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje RS in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Število mest za specializacije (tudi za ginekologijo in porodništvo) je letno določeno glede na obstoječe število specialističnih mest, predvidenih potreb v naslednjih 5–7 letih, povprečja EU-28 in zmožnosti sistema za sprejem novih specializantov (učna mesta, mentorji). Ministrstvo za zdravje stremi k določanju čim bolj stalnega, predvidljivega, uravnoteženega  in stabilnega števila mest za specializacije v naslednjih letih. Ministrstvo za zdravje je v letu 2018 za celotno območje Slovenije določilo 18 specializacij iz ginekologije in porodništva. Navajajo, da to omogoča nemoteno delo tako na primarnem nivoju zdravstvene dejavnosti kot na sekundarnem nivoju. Dodajajo, da Slovenija glede števila specialistov ginekologije in porodništva presega EU povprečje, in sicer za 0,18 odstotka.


Raje v bolnišnice kot v lastne ambulante


Silvestro Krajnc Bezjak, edino ginekologinjo v Gornji Radgoni, obiskuje 6921 žensk. K temu je treba prišteti še obiske žensk, ki delajo v Avstriji – po konvenciji jim preglede plača tuji delodajalec, zato ne spadajo v kvoto opredeljenih pacientov v ZZZS. Krajnc Bezjakova tega, koliko pri njej v povprečju traja zdravstvena obravnava, ni nikoli merila: »Včasih je čakalnica polna, včasih pa je obiska manj.« Čeprav njena ambulanta precej presega normativ (ta bi moral biti 4000 opredeljenih pacientk), ki ga priporoča RSK za ginekologijo in porodništvo, ni še pred nobeno obiskovalko zaprla vrat. Prizna, da jih še sprejema, čeprav bi jih lahko že odklonila. Predobro se namreč zaveda pravice žensk do obiska ginekologa in svojega poslanstva. A tega tudi sama ne bo več mogla podaljševati v neskončnost. Že pred časom bi se lahko upokojila, a je ostala, saj ni nikogar, ki bi prevzel njeno delo. Februarja bo dopolnila 40 let polne delovne dobe, lahko bi se brez slabe vesti poslovila, a pravi, da bo vztrajala, dokler ji zdravje še služi.

In kako zmore pregledati tako veliko število pacientk? Pravi, da brez predanih medicinskih sester to nikakor ne bi bilo izvedljivo. Ena je mlajša, z drugo pa skupaj delata že 39 let: »Dobro ju poznam, zaupam jima, zato jima lahko predam veliko svojega dela.« Po njenih navodilih pišeta recepte in napotnice, pripravljata pacientke, urejata zadeve z laboratorijem, skrbita, da nosečnice opravijo vse preiskave, na katere jih napotijo … Da lažje izpolnijo program, imajo tudi eno delovno soboto na mesec. Krajnc Bizjakova vzroke za kadrovsko stisko na področju ambulantne ginekologije vidi predvsem v tem, da se njeni kolegi raje odločajo za delo v bolnišnicah: »Tam je lažje, imaš večje kritje, kot če delaš v svoji ambulanti.«

V petek bodo na zdravniški zbornici govorili o tem, da se tudi ginekologi srečujejo s podobnimi problemi preobremenjenosti kot osebni zdravniki in pediatri.
 

Pacientke sprejema še 147 ginekologov


Skladno z določili veljavnega splošnega dogovora za pogodbeno leto 2018 lahko zdravniki ginekologi odklonijo opredeljevanje novih zavarovanih oseb šele po tem, ko dosežejo obremenitev slovenskega povprečja glavarinskih količnikov, kar pomeni trenutno 1728 količnikov (v povprečju ima en polni dispanzer za ženske opredeljenih 4821 oseb in nosečnic). Kateri zdravniki lahko v Sloveniji odklonijo novo opredelitev, ker presegajo omenjeno povprečje glavarinskih količnikov, je razvidno iz tabele na spletni strani ZZZS.

Iz podatkov izhaja, da je v Sloveniji še 147 od skupno 311 zdravnikov ginekologov, ki še ne dosegajo slovenskega
povprečja, in vsi ti zdravniki ne smejo odklanjati novih pacientk.

Pri tem je treba vedeti še, da je aneks št. 2 k splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2018, o katerem je vlada odločila oktobra 2018, določil širitve mreže na programu dispanzerja za žene v Sloveniji za dodatnih 6,74 tima, za kar bo ZZZS na letni ravni namenil dodatnih 961.668 evrov. Dodatne ambulante bodo začele delati v naslednjih zdravstvenih domovih: Slovenska Bistrica, Domžale, Kamnik, Sežana, Kranj, Novo mesto, Šmarje pri Jelšah, Ivančna Gorica, Litija, Ljubljana, Velenje, Slovenj Gradec, Celje, Radlje ob Dravi, Medvode.

Stroka v številkah
Trenutno v javni mreži deluje 369 ginekologov. V bolnišnicah je zaposlenih 254 specialistov ginekologije in porodništva, v ZD 74, pri podjetjih/zasebnikih s koncesijo pa še 40. Preostalih 80 je še specializantov ginekologije in porodništva.
Poleg teh v Sloveniji deluje še sedem specialistov ginekologije in porodništva, ki so zasebniki oziroma podjetja brez koncesije (vir: Register zdravnikov na dan 1. 7. 2018). V dispanzerjih za žene (to je na primarnem nivoju, kot izbrani ginekologi) po podatkih ZZZS v Sloveniji deluje 143 timov.