Carpe diem: O ljubezni, še vedno najmogočnejši sili, ki vrti svet

Na Vidi Žabot je nekaj očarljivega, magnetičnega. Mimoidoči jo pozdravljajo, ogovori jo mlado dekle, ki jo je poslušalo na televiziji. Tam pomaha otročičku, ki se zagleda vanjo. Zaljubljena v življenje je bila že kot deklica, je napisala v biografiji. To se ni spremenilo. Za fotografiranje si natakne rdeče visoke pete, Peter Kozina, Peko. Ker so nekaj posebnega, ker so dobra blagovna znamka z dušo. In ker so rdeči. Rdeči čevlji nosijo v sebi nekaj čarobnega. Kot pri Doroteji iz Čarovnika iz Oza. Trkneš s petami in si tam, kjer si zaželiš.

»Veste, vedno sledim principu: Ko si sredi viharja, glej onkraj njega v mavrico. Ne izgubljaj se v analizi viharja, ker te lahko zmelje,« pravi. Je to pasivnost? Ne, ni, reče mirno. To je mirno opazovanje tega, kar je. In s tem, da se v ta vihar, ki je okrog nas, čustveno ne vpletaš premočno, da ne kritiziraš, ne obsojaš, se ne jeziš, ne hraniš nižjih energij. Ta osnovni zakon, ki ga poznata tako psihologija kot kvantna fizika, če hočete: To, čemur daješ pozornost, se krepi in postaja večje. Že ameriški Indijanci so rekli, da ima vsak v sebi dva volkova, belega in črnega. Od tebe je odvisno, katerega boš hranil.



V oddaji Od blizu na TVS je med drugim govorila tudi o prvem okusu partnerske ljubezni, ki jo je doživela s svojim možem, fotografom. Imela je čez štirideset let, ko je bila prvič z moškim, ki je potem leta 2010 postal njen mož. In imela je srečo, da je bil to moški, s katerim sta se prepoznala, kot je rekla, kot bi se dogovorila za srečanje v drugih dimenzijah.