Tiskane izdaje
Razmere na poplavljenih območjih vzhodnega dela Slovenije so se začele umirjati v nedeljo, pretoki številnih rek se počasi zmanjšujejo. Po državi so sicer še številne cestne zapore s katerimi se lahko seznanite na spletni strani Prometno-informacijskega centra. Sicer je bilo skupaj za krajši ali daljši čas zaprtih 66 odsekov državnih cest, večina zapor je bila zaradi poplavljenih cestišč. Ocena škode bo znana v prihodnjih dneh, so danes sporočili iz Direkcije RS za ceste.
Vsa problematična mesta so zavarovana
Kot pojasnjujejo na direkciji, so koncesionarji rednega vzdrževanja takoj pristopili k vzpostavitvi prevoznosti. Dela so obsegala odstranjevanje in čiščenje nanosov z vozišč ter zavarovanje poškodb oz. nevarnih mest. Kjer prevoznosti ni bilo mogoče vzpostaviti, so bile postavljene popolne zapore cest.
Vsa problematična mesta so zavarovana in ustrezno označena s prometno signalizacijo, direkcija pa poziva vse uporabnike cest, naj dosledno spoštujejo navodila pristojnih služb in prometno signalizacijo. Ocena škode še ni znana.
V Šentjerneju za milijon evrov škode
V Šentjerneju so danes ustanovili osemčlansko občinsko komisijo za popis škode na komunalni in cestni infrastrukturi ter pri občanih. Tamkajšnji župan Franc Hudoklin je napovedal, da bodo jutri začeli s temeljito odpravo posledic katastrofalne vodne ujme pri čemer bodo civilni zaščiti in gasilcem pomagali tudi vojaki. Po prvih neuradnih ocenah je škode v tej dolenjski občini za milijon evrov.
Narasle vode bodo ponekod ostale tudi danes, najdlje bodo vztrajale v Prekmurju. V prihodnjih dneh bodo še vedno poplavljene površine ob Muri, ki sicer poplavlja znotraj protipoplavnih nasipov.
Tudi poplavljene površine na širšem območju ob Krki in pritokih bodo še po vodo. Poplave na tem območju se bodo v prihodnjih dneh počasi zmanjševale, napovedujejo hidrologi.
Danes se bo nadaljevalo odstranjevanje posledic poplav, sledile bodo tudi prve ocene nastale škode. Kljub umiritvi razmer bo za učence številnih prizadetih krajev zaradi izrednih poplavnih razmer odpadel pouk, med drugim v Kostanjevici na Krki.
Prizadeto Zagorje
V Zagorju ocenjujejo, da bodo morali samo za najnujnejše sanacije cest in plazov v občinskem proračunu poiskati najmanj 15.000 evrov, celotne škode po zadnji ujmi pa je za več kot milijon evrov. Posledice močnega deževja najhuje čutijo na območju Podkuma, kjer so evidentirali več kto sto plazov ter poškodb vodotokov in prometnic.
Regionalna cesta Šklendrovec - Podkum je še zmeraj neprevozna, saj je vodna ujma del ceste v celoti odtrgala. Dela na zasilni sanaciji tega dela cestišča potekajo, na občini pa upajo, da bo cesta jutri prevozna. V nasprotnem bo avtobus šolarje s Podkuma peljal prek Polšnika v litijski občini.
Zaradi grožnje plazu se je včeraj iz starejšega stanovanjskega objekta v zaselku Gorenja vas na Podkumu k znancem zatekla oena oseba. Župan Zaogrja Matjaž Švagan obljublja, da bodo čim prej poskrbeli za njeno namestitev.
Na območju Krke pustošila voda, hude posledice številnih plazov
Čiščenje poplavljenih kmetij in hiš v Kostanjevici se je sicer na nekaterih območjih že začelo. Večino del na kostanjeviškem otoku pa bodo začeli šele jutri, saj je bil pretok reke danes ob 11h dopoldne 389 kubičnih metrov na sekundo, otok pa začne poplavljati pri 350 kubičnih metrih pretoka. Maksimalni pretok je v noči na soboto znašal 449 kubičnih metrov na sekundo. Danes med sedmo in enajsto uro zjutraj je upadel za 11 kubičnih metrov. Večina ljudi v Kostanjevici sicer še čaka, da se voda umakne, saj v zdajšnjih razmerah ni možno narediti še nič.
Kostanjeviški župan Mojimir Pustoslemšek je povedal, da je škoda po poplavah leta 2010 znašala 2,5 milijona evrov, po grobih ocenah za letos pa se bo povzpela do treh ali celo štirih milijonov evrov. Krka je letos sicer deset centimetrov nižja, je pa voda sprožila neprimerno več plazov kot pred štirimi leti, zato je tudi precej več škode na občinski in zasebni infrastrukturi.
Uničenje v Kostanjeviški jami
Tajnik Kluba jamarjev Kostanjevica na Krki Brane Čuk je povedal, da so poplave katastrofalno prizadele tudi Kostanjeviško jamo, sicer lokalno turistično znamenitost. Potok Studena, ki teče skoznjo, je ob poplavah izjemno narasel, tako da je voda bruhala skozi vhod jame. Uničila je utrjene zidove, prevračala velike skale, odnesla električno napeljavo in začetni del jame povsem spremenila.
Večina znanjih objektov je na srečo ostala, treba pa jih bo statično pregledati. Turističnih ogledov letos gotovo ne bo več, je povedal Čuk, jamo, ki jo letno obišče tudi 7000 ljudi, pa si bo, če bo obnova dovolj obsežna, možno ogledati šele prihodnje leto. Na srečo, je še dodal tajnik, so najlepši deli jame ostali nepoškodovani.
Vojska priskočila na pomoč v Prekmurju
V Pomurje so danes na pomoč prišli vojaki. Pripadniki Slovenske vojske bodo pomagali odstranjevati posledice naraslih voda v Dobrovniku, Mostju in Benici, je za STA povedalo poveljnik civilne zaščite za Pomurje Martin Smodiš.
V Pomurju je še vedno najhuje na območju Beltincev, Odrancev, Turnišča, Velike Polane, Lendave, Moravskih Toplic, Murske Sobote, Ljutomera, Razkrižja in Veržeja, kjer so številni objekti še vedno zaliti. Poleg tega več plazov ogroža stanovanjske hiše.
Vremenske nevšečnosti konec tega tedna so nekaj težav povzročile tudi murskosoboški bolnišnici, kjer je voda poplavila spodnje prostore. Kot je za STA povedal strokovni direktor bolnišnice Daniel Grabar, se razmere počasi umirjajo, zdaj pa je na vrsti sanacija. Pacienti težav niso občutili, škoda pa je ocenjena na okoli 100.000 evrov.
Grabar je poudaril, da gre šele za prvo oceno škode, ki se bo v celoti izkazala šele po sanaciji. Zaradi vdora vode se je pokvarilo nekaj kuhinjskih aparatov in aparatov v pralnici. Na pomoč so jim priskočili v mariborskem Univerzitetnem kliničnem centru, kjer so poskrbeli za sterilizacije, ter v celjski bolnišnici, kjer jim pomagajo pri pranju.
Gasilci iz Puconcev v nedeljo pomagali v Lendavi
Vse razpoložljive sile na terenu črpajo vodo in odstranjujejo posledice, na terenu so tudi štiri velike črpalke za mulj z zmogljivostjo 15.000 kubičnih metrov. V Pomurju so v teh dneh razdelili 16.000 protipoplavnih vreč in 10 manjših črpalk, v nedeljo pa je civilna zaščita poslala občinam poziv, naj sporočijo potrebe po opremi in ljudeh.
Gasilci iz Puconcev so v nedeljo odšli na pomoč v Lendavo, kot vrnitev usluge ob žledu pa so pomoč ponudili tudi gasilci iz Cerknice. Od petka do ponedeljka so na številki 112 v Murski Soboti dobili 2422 dohodnih klicev, odhodnih pa je bilo 1116. Skupni čas klicev je znašal skoraj 27 ur.
Pretok Mure se je od nedelje, ko je presegal 1300 kubičnih metrov na sekundo, davi ob 9. uri v Gornji Radgoni znižal na 733 kubičnih metrov na sekundo, vendar pa se v spodnjem delu Mure proti Lendavi še ne zmanjšuje.
Tudi na Celjskem danes še odpravljajo posledice neurja, ki je na območju konec tedna naredilo veliko škode na objektih in cestah. Nekaj lokalnih cest je zaradi odstranjevanja posledic močnega deževja še vedo zaprtih.
Kostanjevica: dvakratna škoda iz leta 2010
Krka se je s kostanjeviškega otoka ponoči še naprej umikala. Upadla je za približno 20 centimetrov, tako da so reševalne ekipe s skupaj 50 vojaki posamezne dele otoka davi že začele čistiti. Voda naj bi se z otoka povsem umaknila do četrtka, po grobih ocenah pa bo škoda v vsej Občini Kostanjevica na Krki domnevno dvakrat večja od škode iz leta 2010.
Takrat je poplava povzročila od 2,5 do tri milijone evrov škode, po grobih ocenah pa naj bi se škoda ob sedanji poplavi tudi zaradi obsega naravne nesreče, številnih plazov in uničenih cest ter druge infrastrukture podvojila. Sicer pa bodo po podatkih z občine škodo začeli popisovati še ta teden, ko bodo ustanovili posebno komisijo.
Krka je sicer na kostanjeviškem otoku vdrla v 45 stanovanjskih hiš, zaledna voda pa je močno ogrožala tovarno kopalniškega pohištva Lipa metliške Kolpe v tamkajšnjem obrtno-industrijskem območju.
Tovarno jim je uspelo rešiti, zdaj pa jih na otoku, s katerega se voda umika do dva centimetra na uro, čakata čiščenje, pri katerem bo ves čas sodelovala Slovenska vojska, in sanacija. Glavnina čiščenja jih čaka v torek in sredo, je dodal poveljnik kostanjeviške civilne zaščite Robert Zagorc.
Krka se je ponoči precej umaknila tudi v občini Šentjernej. Nekatere vasi ob Krki so sicer še vedno poplavljene, vendar se stanje iz ure v uro izboljšuje.
Povsod po terenu in tam, kjer bo to mogoče, bodo danes odpravljali posledice poplav, čistili naplavljeno plavje in ceste ter nadaljevali saniranje plazov.
Na teren se je odpravila tudi komisija za popisovanje škode, te pa naj bi bilo po grobih ocenah tamkajšnjega župana Franca Hudoklina v šentjernejski občini za dober milijon evrov. Za šoloobvezne otroke s šentjernejskih poplavljenih območij šolski pouk danes ni obvezen.
