Direktor Teša Mitja Tašler je velenjskim svetnikom povedal, da bo sosežig, kot trenutno kažejo podatki, za dolino boljša rešitev: »To je projekt v bolj čisto, zeleno prihodnost.« V blokih 5 in 6 bi na leto lahko skupaj z lignitom skurili do 160.000 ton goriva iz nenevarnih odpadkov, kar pomeni šest odstotkov vsega, kar bi sežgali skupaj. Kot je dejal Tašler, bi s tem dosegli za 156.000 ton manj izpustov ogljikovega dioksida v okolje. Poskusno bi sosežig lahko začeli konec prihodnjega leta.
Še veliko neznank
Presoja vplivov na okolje še ni narejena, niti še vse analize. Je pa Tašler zagotovil: »Če bi se v fazi presoje vplivov na okolje pokazalo, da vplivi na okolje ne bodo znotraj dovoljenih parametrov, se projekt ustavi.« Dodal je še, da je Šaleška dolina dolina energetike: »Iščemo nove alternative. Veliko energije usmerjamo v vodikove tehnologije.«
Generalni direktor Teša in poslovni direktor HSE Viktor Vračar je dejal, da je dobavitelj kotla potrdil njegovo ustreznost za sosežig. Od kod bodo dobili primerne odpadke – gre za tako imenovano gorivo SRF –, še ni znano, je dejal Vračar: »Kje bomo SRF dobili in da bo ustrezen? Tudi nas to skrbi. Obstajajo certifikati in merila. Zelo dobro to delajo v Avstriji.«
Svetniki so večkrat slišali, da bo projekt zadostil vsem normativom in vsem okoljskim zahtevam. Svetnica Breda Kolar je imela kljub vsemu pomisleke: »Normativi so lahko postavljeni različno. So bili ti normativi narejeni za otroke, starejše, bolne? V kaj naj se razvija naša dolina? Naj bomo že vnaprej obsojeni, da bomo zboleli? Naj dobimo odškodnine, ker bomo bolni? Nisem za to. Nič dobrega ne bo prinesel tudi dodaten promet. Žrtvovali smo že preveč. Vprašajmo se, ali je to vredno? Kakšen zrak bomo dihali, kakšno vodo bomo pili?
Čeprav analiz še ni, sta tako Tašler kot Vračar dejala, da pričakujejo, da bo izpustov manj, na vodo pa da ne bo vplivov.
»Šaleška že plačala davek«
Svetnica Aleksandra Vasiljević je spomnila na človekovo pravico do zdravega okolja in dodala: »Šaleška dolina je že plačala visok davek. Kakšen račun bo izstavljen v prihodnosti za sosežig?«
Da imajo za zdaj še premalo informacij, je dejal tudi podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol: »Pri sosežigu je ključno vprašanje, ali gre za dodatno obremenitev za okolje. O tem bo treba odpreti debato.« Dodal je, da v občini zaradi tega pričakujejo nižjo ceno toplotne energije in opozoril na po njegovem nespametno prodajo premoženja Premogovnika Velenje. Glede zaupanja, ki sta ga tako Tašler kot tudi Vračar večkrat omenila, pa je poudaril: »Odškodninski sporazumi, ki so bili podpisani, na koncu dneva niso veljali.«
Kako pomemben je Teš?
Vračar je dejal, da 40 odstotkov energije v Evropi prihaja iz termoelektrarn: »Če Teš zapremo, bomo dražje kupovali od sosedov. In kupovali bomo energijo iz termoelektrarn. Želim si, da energetska lokacija tu ostane, ampak z neko drugo tehnologijo.« Dodal je, da bodo upoštevali tudi mnenje občanov: »Če bo skupna odločitev, da tega nočete, pač tega ne bo. Ne sosežiga ne Teša in bo to zelena dolina.« Dejal je, da podpira tudi referendum o sosežigu: »Delamo transparentno in na tak način, da si bomo lahko pogledali v oči čez 20 let.«
Glede odškodnin in nižjega plačila ogrevanja pa je dejal, da pogovori potekajo: »Teš bo sodeloval pri sanaciji ugreznin, podpori različnim društvom. Pri državi pa moramo doseči oprostitev plačila emisijskih kuponov za ogrevanje.«
Šaleško EKO gibanje bo nocoj v Šoštanju za predstavnike Teša zagotovo bolj neugoden sogovornik. Proti sosežigu so v zgolj enem dopoldnevu zbrali več kot 700 podpisov, skupno do včeraj okoli 2000. V organizaciji Šaleškega EKO gibanja je Bojana Žnider, ki živi pod dimniki Teša, naslovila tudi pobudo za vložitev ustavne presoje uredbe o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig zaradi kršitve ustavne pravice do zdravega življenjskega okolja in diskriminacije po osebni okoliščini po kraju bivanja.