Odpadke bi TEŠ začel sežigati konec leta 2021

Šoštanj – Dosedanje analize kažejo, da bo sosežig odpadkov v blokih 5 in 6 Teš znižal emisije ogljikovega dioksida, poleg tega pa goriva, torej predelanih nenevarnih odpadkov, Tešu sploh ne bi bilo treba kupiti. Kot so v Teš pojasnili na srečanju z novinarji, bi gorivo iz odpadkov dobili celo plačano, hkrati pa bi s tem reševali problem odpadkov v državi. Zanimanje predelovalcev odpadkov, ki zdaj odpadke vozijo na sežig v tujino in to tudi plačajo, za sosežig v Tešu je.

Prvič so o sosežigu kot možnosti izboljšanja poslovnega načrta spregovorili junija, zdaj so načrti že daleč. V naslednjih dneh bo znano, kdo bo pripravil vso projektno dokumentacijo, vključno s poročilom o vplivih na okolje. Za zdaj v Teš še ne razkrivajo, kdo je tisti, ki se je prijavil na razpis za pripravo dokumentacije, so pa dejali, da bo dokumentacijo pripravljalo več podjetij.

Bolje za okolje?

»Presoja vplivov na okolje bo pokazala vse,« je dejal direktor Mitja Tašler, ki je prepričan, da gre za takšno tehnologijo, ki lahko okolju le koristi. Analize kažejo, da bo sosežig prinesel pozitivni učinek na emisije ogljikovega dioksida. Letni sežig 160.000 ton predelanih odpadkov, kar je enakovredno 215.000 tonam fosilnega goriva, prinese za 156.000 ton nižjo emisijo CO2. Kot pravijo v Teš, bodo vse ostale emisije znotraj dovoljenih parametrov, tudi vsebnost težkih kovin v dimnih plinih naj bi bila v mejnih vrednostih.



V Teš so pojasnili, da bodo prevzemali že predelane odpadke in to le od tistih predelovalcev, ki bodo zagotavljali primerno kakovost goriva. Odpadke bo v Teš med tednom pripeljalo okoli 25 tovornjakov na dan, na območju elektrarne, v neposredni bližini bloka 5, pa bo hala, kjer bodo odpadke shranjevali. Tašler je zagotovil, da smradu ne bo: »To bo zaprta hala. Ko bo tovornjak gorivo odložil, bo od tam šlo na transportni trak blokov 5 in 6. S tem bomo zagotavljali konstantno in natančno doziranje, kar da tudi največji izkoristek.«
 

Sosežig se izplača

Sosežig ne bo nadomestil lignita, je poudaril Tašler: »Ko lignita ne bo več, sosežiga ne bo. Sosežig je le dodatek. Izboljšanje goriva.« Tudi ni možno, da bi v Teš kurili vedno več odpadkov, možnost sosežiga je do 10 odstotkov energetske vrednosti premoga. To je zgornja meja, da se ne pojavi dodatna korozija na ocevju kotla.



Potencialnih dobaviteljev predelanih odpadkov je po navedbah iz Teš v državi dovolj, pri nekaterih, ki danes odpadke kurijo v tujini, so tudi bili na ogledu. Tak način pridobivanja energije se jim bo izplačal, je dejal Tašler: »Višja kalorika goriva, manj CO2. To je vse, kar govori v prid ekonomiki. Poleg tega je gorivo neplačljivo oziroma dobiš plačanega. Koliko, v tem trenutku ne moremo reči.«

Za zdaj kaže, da bodo s poskusnim obratovanjem sosežiga lahko začeli konec leta 2021. Medtem pa so nekateri Šoštanjčani proti sosežigu. Tašler pravi, da jih razume, da pa se v tej zgodbi pojavlja na eni strani zahteva po denarju, na drugi strani pa zahteva po varstvu okolja: »Najprej naj občane zanima, ali bo to dobro za okolje. Tu povečanih vplivov na okolje ne sme biti. Raznorazne rente in odškodnine pa s sosežigom nimajo nič. Odškodnino plačuješ za nekaj, kar uničuješ, česar pa tu ne bomo.«