Kot je pojasnila, se mladi zelo različno soočajo s stanovanjskimi problemi. Preglavice z njimi imajo tako zaposleni kot tudi brezposelni. Nekateri ostajajo pri starših, drugi zaradi birokratskih ovir porabijo leta in leta za zidavo hiše na podeželju, tretji bivajo v premajhnih najetih stanovanjih.
PREBERITE ŠE: Lov za posteljo v študentskem domu odprt le še do petka
Stanovanjski
položaj
mladih je
skoraj povsem
odvisen od
njihovih staršev.
Dostop do
stanovanj
imajo
predvsem
tisti, ki
prihajajo iz
premožnejših
družin.
položaj
mladih je
skoraj povsem
odvisen od
njihovih staršev.
Dostop do
stanovanj
imajo
predvsem
tisti, ki
prihajajo iz
premožnejših
družin.
Medtem je predsednica Dijaške organizacije Slovenije Lucija Karnelutti pojasnila, da je prehod iz srednje šole na fakulteto za dijake že tako ali tako stresen, pomanjkanje postelj pa to stisko samo še otežuje.
Ena glavnih zahtev organizacij je zato povečanje sredstev v državnem proračunu za stanovanja, ne samo za gradnjo, ampak tudi za druge spodbude. Njihov cilj je, da bi ta znašala vsaj 0,4 odstotka bruto domačega proizvoda. Prav tako pričakujejo oblikovanje najemniškega sistema, ki omogoča kasnejši odkup stanovanj.
Od vlade zahtevajo:
- bistveno povečanje proračunskih sredstev za reševanje stanovanjske problematike
- omogočanje stanovanjskim skladom večje zadolževanje za investicije
- povečanje fonda javnih stanovanj, še zlasti neprofitnih najemniških stanovanj za mlade
- gradnjo javnih študentskih domov
- zapolnitev praznih javnih in zasebnih stanovanj, denimo z obdavčitvijo praznih in davčno razbremenitvijo tistih v urejenem najemu
- regulacijo in omejitev oddajanja stanovanj prek spletnih platform (Airbnb)
- povečanje varnosti najemnih stanovanj
- vpeljavo ugodnih posojil za mlade družine
- spodbujanje stanovanjskih zadrug
Mladi si poleg neprofitnih najemnih stanovanj namreč želijo tudi stanovanj z možnostjo odkupa, saj zaradi nekakovostnih zaposlitev lastniško stanovanje vidijo kot edini garant za svojo starost, razmišlja predsednica MSS.