Če bodo pristojni še naprej spali, si bodo stanovanja in študij lahko privoščili le premožni

V različnih fazah različne težave: od pomanjkanja študentskih postelj do pomanjkanja najemniških stanovanj.

Objavljeno
12. avgust 2019 13.32
Posodobljeno
12. avgust 2019 15.08
Ne moremo se več pogovarjati o problematiki, temveč o krizi, ki pesti mlade in jim otežuje že tako težko pot do osamosvojitve, opozarjajo predstavniki mladih. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Ljubljana – V mladinskih organizacijah na današnji mednarodni dan mladih ponovno opozarjajo na to, kako otežen je dostop te starostne skupine do stanovanj. »Želeli bi, da se premier odzove na to problematiko,« je dejala predsednica Mladinskega sveta Slovenije (MSS) Anja Fortuna. Zaradi tega so se letos s pismom že trikrat obrnili na premiera Marjana Šarca, ki pa je reševanje nehvaležne situacije preložil na okoljsko ministrstvo.

Kot je pojasnila, se mladi zelo različno soočajo s stanovanjskimi problemi. Preglavice z njimi imajo tako zaposleni kot tudi brezposelni. Nekateri ostajajo pri starših, drugi zaradi birokratskih ovir porabijo leta in leta za zidavo hiše na podeželju, tretji bivajo v premajhnih najetih stanovanjih.  

image
Predsednica MSS Anja Fortuna, predsednik ŠOS Klemen Peran in predsednica DOS Lucija Karnelutti menijo, da je nastala situacija posledica večletnega ignoriranja težav, napačnih odločitev ter pomanjkanja strategij, proračunskih sredstev in javnih politik. FOTO: Sandra Hanžič/Delo
Težave nastopijo že v času študija. Le 13 odstotkov je nastanjenih v študentskih domovih, tretjina pa išče ležišče na trgu, razlaga prvi mož Študentske organizacije Slovenije Klemen Peran. Pomanjkanje se letos še stopnjuje, saj cene nepremičnin rastejo v nebo, najhuje pa je v prestolnici in na Obali. »Nekateri na vselitev v študentski dom čakajo po več mesecev. Država zanje ne da niti centa, vse stroške pokrijemo sami. Ali bomo v prihodnje zato še vedno imeli vsi priložnost študirati ali bo študij postal privilegij bogatih?« se sprašuje.




Stanovanjski
položaj
mladih je
skoraj povsem
odvisen od
njihovih staršev.
Dostop do
stanovanj
imajo
predvsem
tisti, ki
prihajajo iz
premožnejših
družin.


Medtem je predsednica Dijaške organizacije Slovenije Lucija Karnelutti pojasnila, da je prehod iz srednje šole na fakulteto za dijake že tako ali tako stresen, pomanjkanje postelj pa to stisko samo še otežuje.

Ena glavnih zahtev organizacij je zato povečanje sredstev v državnem proračunu za stanovanja, ne samo za gradnjo, ampak tudi za druge spodbude. Njihov cilj je, da bi ta znašala vsaj 0,4 odstotka bruto domačega proizvoda. Prav tako pričakujejo oblikovanje najemniškega sistema, ki omogoča kasnejši odkup stanovanj.

Od vlade zahtevajo:
  • bistveno povečanje proračunskih sredstev za reševanje stanovanjske problematike
  • omogočanje stanovanjskim skladom večje zadolževanje za investicije
  • povečanje fonda javnih stanovanj, še zlasti neprofitnih najemniških stanovanj za mlade
  • gradnjo javnih študentskih domov
  • zapolnitev praznih javnih in zasebnih stanovanj, denimo z obdavčitvijo praznih in davčno razbremenitvijo tistih v urejenem najemu
  • regulacijo in omejitev oddajanja stanovanj prek spletnih platform (Airbnb)
  • povečanje varnosti najemnih stanovanj
  • vpeljavo ugodnih posojil za mlade družine
  • spodbujanje stanovanjskih zadrug




Mladi si poleg neprofitnih najemnih stanovanj namreč želijo tudi stanovanj z možnostjo odkupa, saj zaradi nekakovostnih zaposlitev lastniško stanovanje vidijo kot edini garant za svojo starost, razmišlja predsednica MSS.