Cesta po 47 hektarih kmetijskih zemljišč

Sklenjenih je že 31 pogodb za odkup objektov, predvidenih za rušenje.

Objavljeno
25. november 2019 06.00
Posodobljeno
25. november 2019 06.00
»Zemljišč niso pripravljeni prodati predvsem tisti, ki od njih živijo. Ne morejo postati vrtičkarji, če so hmeljarji,« opozarja predstavnik ZCI Savinjske doline Urban Jeriha. FOTO: Tadej Regent/Delo
Braslovče – Agencija za okolje (Arso) je objavila dopolnjeno poročilo o vplivih na okolje za državno cesto od Šentruperta do Velenja. V prilogi poročila so glede zaščitenih živalskih in rastlinskih vrst zapisali, da bo vpliv posega nanje nebistven zaradi omilitvenih ukrepov. V Združenih civilnih iniciativah (ZCI) Savinjske doline, kjer so glede teh vrst opozorili evropsko komisijo, so ogorčeni.

Poročilo o vplivih na okolje ni novo, vendar ga je pripravljavec, družba Aquarius, po oddani Darsovi vlogi za okoljevarstveno soglasje letos dvakrat dopolnil, nazadnje pred mesecem dni. Spomnimo, da so na trasi Šentrupert–Velenje, ki bo dolga 13,6 kilometra, načrtovani trije dvocevni predori, en pokrit vkop, tri galerije in deset viaduktov. Med gradnjo bo prizadetih okoli 98 hektarov kmetijskih zemljišč. Ko bo cesta zgrajena, bo trajno izgubljenih 47 hektarov kmetijskih zemljišč, od tega 38,8 hektara najboljših kmetijskih zemljišč in 20,9 hektara gozda.

Zaradi gradnje bo po poročilu treba porušiti 119 objektov, od tega 42 stanovanjskih. Pri Darsu so že začeli odkupovati objekte, ki so predvideni za rušenje. Kot so sporočili, se je večina lastnikov odzvala pozitivno: »Do zdaj so bile sklenjene pogodbe za odkup vseh petih objektov v katastrski občini Velenje, vseh štirinajstih objektov v katastrski občini Podkraj ter dvanajstih objektov v katastrski občini Rečica ob Paki. S preostalimi lastniki pogovori še potekajo.«


Rok za odločitev 45 dni


Kot so še pojasnili v Darsu, so vsem lastnikom objektov postavili roke za izselitev in predajo objektov: »V tem času morajo lastniki skleniti pogodbo za prodajo svojega objekta ter s prejeto odškodnino kupiti nov objekt oziroma začeti postopke za gradnjo nadomestnega.« Dodajajo, da zakonodaja določa, da lahko investitor vloži zahtevo za razlastitev, če mu v 30 dneh po vročitvi ponudbe za odkup nepremičnine z lastnikom ne uspe skleniti pogodbe o njeni prodaji. Ker so ponudbe za odkup objektov kompleksnejše, so rok podaljšali na 45 dni, razlagajo v Darsu: »To je dovolj dolgo obdobje, da lastniki lahko ponudbo podrobno proučijo in se odločijo. Investitor na tem odseku do zdaj ni vložil še nobene zahteve za razlastitev, čeprav so roki za sprejem ponudbe v nekaterih primerih že potekli.«



Na območju Braslovč objektov, ki bi bili predvideni za rušitev, ni. So pa kmetijska zemljišča in prav z njimi bi utegnil biti večji problem, opozarja predstavnik ZCI Savinjske doline Urban Jeriha: »Zemljišč niso pripravljeni prodati predvsem tisti, ki od njih živijo. Ne morejo postati vrtičkarji, če so hmeljarji.«


Rak, metuljček in vrbe


Vsi postopki, skupaj z odločitvijo ustavnega sodišča, s katerimi so ZCI Savinjske doline poskušale ustaviti prihod tretje razvojne osi na traso Šentrupert–Velenje, so padli v vodo. Evropsko komisijo so obvestili o zaščitenih vrstah na tem območju: raku koščaku, metulju črtastem medvedku in obrečnem vrbovju, jelševju in jesenovju. A v dodatku za varovana območja, ki je priloga poročila, pripravljavci ugotavljajo, da bo vpliv ceste na posamezne vrste in habitatne tipe nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov.

V ZCI Savinjske doline so na dokazovanje strokovnjakov, da so vplivi na posamezne sestavine okolja v okviru sprejemljivih, odgovorili, da že desetletje opozarjajo, »da je sporna celota. Že pri študiji variant se je pokazalo, da so se sodelujoči žal podredili politični volji in zanemarili strokovno presojo. Državi ne more biti v ponos, da kot pri Tešu 6 privilegirane lokalne interese postavi pred razumno rešitev v korist vseh državljanov.«

V ZCI ne nameravajo odnehati. Nova priložnost bo ob prihajajočih odločbah Arsa, ki za zdaj ugotavlja, ali je vloga Darsa za okoljevarstveno soglasje popolna, in javni razgrnitvi, ki bo temu sledila. Začetek 50-mesečne gradnje tretje razvojne osi je po poročilu predviden prihodnje leto.