Četrt stoletja v Svetu Evrope: Vsakokratne zaušnice zaradi ravnanja z Romi

Ljubljana – Kaj druži Bolgarijo, Ciper, Francijo, Nemčijo, Rusijo, Švico in, denimo, Turčijo? Članstvo v Evropski uniji gotovo ne, vse so del še večje skupnosti – Sveta Evrope. Vodilni branik človekovih pravic v evropskem prostoru letos slavi 70 let, četrt stoletja našega članstva v njem pa bodo danes popoldne s slavnostno akademijo obeležili v državnem zboru. Doslej, z izjemo polletnega predsedovanja odboru ministrov, v njem nismo imeli vidnejše vloge.
 

Za kaj se zavzema Svet Evrope?

Največja evropska mednarodna organizacija cilja na razvoj skupne dediščine evropskih narodov ter njihov družbeno-gospodarski napredek. Varuje temeljne postulate demokratične družbe – človekove pravice, pravno države, svobodo izražanja, varstvo okolja ter se bojuje proti diskriminaciji, trgovini z ljudmi, organiziranemu kriminalu, korupciji, nasilju.

Vse članice so podpisnice evropske konvencije o človekovih pravicah, nad njenim izvajanjem bdi Evropsko sodišče. V vseh so izkoreninili smrtno kazen.


 

Kako ga prepoznamo v poplavi organizacij?

Marsikdo ga zamenjuje z Evropskim svetom in Svetom EU; oba sta telesi EU, ki domujeta v Bruslju, medtem ko ima Svet Evrope sedež v Strasbourgu. Poleg podobnega poimenovanja jih družijo simboli – modra evropska zastava z rumenimi zvezdami in evropska himna Oda radosti.

Svet EU je izvršno telo, ki združuje ministre članic Unije, Evropski svet pa njeno najvišje politično telo, znotraj katerega se srečujejo voditelji.
 

Katere organe ima?

Znotraj njega delujejo odbor ministrov (vsako članico zastopa zunanji minister), parlamentarna skupščina (s predstavniki nacionalnih parlamentov), kongres lokalnih oblasti, generalni sekretar, evropsko sodišče za človekove pravice in komisar za človekove pravice.
 

Kaj so največje zaušnice državi?

Med letoma 1959 in 2017 je evropsko sodišče obravnavalo 353 zadev ter v 329 našlo vsaj eno kršitev konvencije (ostale zavrglo). Največ se jih je nanašalo na pravico do učinkovitega pravnega sredstva in sojenja v razumnem roku, najbolj razvpite pa so bile zadeve izbrisani, nekdanji varčevalci ljubljanske banke, primera Šilih in Lukenda.

Kako je z romskim vprašanjem in drugimi zdrsi?

Leta 2006 je komisar za človekove pravice dejal, da je selitev romske družine Strojan nesprejemljiva, Svet pa nas že vsa leta opozarja na neprimerne življenjske pogoje Romov, njihov otežen dostop do izobrazbe in sovražni govor.

Leta 2015 je ustavno sodišče dopustilo referendum o zakonu o zakonski zvezi, kar je Svet Evrope označil za nedopustno.

Njegov generalni sekretar je zaradi skrb zbujajoče novele zakona o tujcih pisal tedanjemu premieru Cerarju.

Lani nam je Svet predlagal krepitev boja proti sovražnemu govoru na spletu ter pregon storilcev, iz svoje parlamentarne skupščine pa izključil Zmaga Jelinčiča, saj je posumil, da je zaradi podkupnine pri opazovanju volitev deloval v prid Azerbajdžanu.

Proti državi so v zadnjih letih zaradi groženj novinarjem prižgali še tri »alarme«: nad njih so se spravili Škandal24, policija in neznani storilci.