Vse manj evropskih zaušnic in odpiranja denarnice

Po dolgih letih zaprli primer varčevalcev in skupino sodb o slabih razmerah v zaporih.

Objavljeno
10. april 2019 13.00
Posodobljeno
10. april 2019 13.00
Evropski sodniki državo največkrat okrcajo zaradi nespoštovanja pravice do učinkovitega pravnega sredstva in sojenja v razumnem roku. FOTO: Reuters
Ljubljana – Preboj pri sodnem obravnavanju zdravniških napak, bolj znanem kot zadeva Šilih, slabih pogojev za pripornike v ljubljanskih zaporih ter umanjkanju pravnih sredstev zoper to in v primeru bosanskih varčevalcev takratne Ljubljanske banke poudarja Svet Evrope med slovenskimi dosežki preteklega leta na področju uresničevanja sodb.

Med letoma 1959 in 2017 je evropsko sodišče za človekove pravice obravnavalo 353 zadev ter v 329 našlo vsaj eno kršitev konvencije človekovih pravic, preostale pa zavrglo.

image
FOTO: Delo Infografika


Največ se jih je nanašalo na pravico do učinkovitega pravnega sredstva in sojenja v razumnem roku, najbolj razvpite pa so bile zadeve: izbrisani, nekdanji varčevalci Ljubljanske banke, primera Šilih in Lukenda, ki pa so zdaj, po interpretaciji Sveta Evrope, dokončno rešene. Sojenje v nerazumnem roku v slovenskih sodnih dvoranah že vsaj tri leta ni več sistemski problem.
 

Zdravniške napake: Leta v sodnih dvoranah


23 let sta
zakonca
Šilih
iskala
pravico
zaradi
nepričakovane
smrti sina


Tako ugotavljajo, da smo tudi zaradi primera Šilih proti Sloveniji – starša sta zaradi nepričakovane smrti svojega sina zaradi domnevne zdravniške napake sodno pravico iskala 23 let, potem pa z državo leta 2016 dosegla poravnavo – predlani prenovili zakon o pacientovih pravicah. Ta sodiščem nalaga prednostno obravnavo zadev, v katerih so pacienti bodisi utrpeli poškodbe bodisi umrli med zdravljenjem.

Država se je na evropske sodbe odzvala s sistemskimi spremembami.

Drugačen urnik v zaporih in hitrejše sojenje v primeru zdravniških napak sta zgledna.

Lani so se odškodnine, ki jih je morala plačati Slovenija, za polovico znižale.


Poleg tega morajo tudi preostale dele postopkov v primeru kaznivih dejanj obravnavati s posebno hitrostjo.
 

Za rešetkami ni več tako tesno


Svet Evrope podpira tudi ravnanje oblasti v primeru prezasedenosti zaporov znotraj ljubljanskega zavoda za prestajanje kazni, saj da ima po novem vsak pripornik vsaj štiri kvadratne metre in pol bivalnega prostora. Slabi zaporniški pogoji sicer še niso preteklost.

Svet je prejšnji teden prav tako sporočil, da se država še vedno spopada s prenatrpanostjo zaporov, saj je bilo lani na sto razpoložljivih mestih 100,5 človeka. Delež zaprtih sicer ostaja med najmanjšimi na celini, vendar uprava za izvrševanje kazenskih sankcij dolgoročno računa na gradnjo novega moškega zapora, kar je potrdila tudi vlada.



K izboljšanju razmer je poleg povečevanja kapacitet vplivalo tudi preživljanje ter spodbujanje pogojnih izpustov in izrekanja pogojnih kazni. Za zadnje skrbi probacijska služba, ki je začela delovati predlani.
 

Shema odplačevanja varčevalcev


Tretji primer, ki si zasluži pohvalo, je bil primer poplačanja nekdanjih varčevalcev Ljubljanske banke z območja nekdanje skupne države. Domači organi so, da bi uresničili evropsko voljo, pred štirimi leti vzpostavili shemo odplačevanja. Ocenjuje se, da bo upravičencem in njihovim dedičem izplačanih okoli 219 milijonov evrov.

Lani je Slovenija izvršila 15 sodb, leto prej sedem. Evropsko sodišče je takrat prejelo pet novih dokončnih sodb proti državi oziroma eno manj kot leta 2017, lani pa ji je dosodilo plačilo 85.344 evrov odškodnine oziroma dvakrat manj kot leto prej.


Odbor ministrskih namestnikov v Svetu Evrope je pred letom sicer sprejel resolucijo, s katero je dokončno zaključil nadzor nad izvrševanjem sodbe v zadevi, bolj znani pod imenom Ališić. Zgledna izvršitev te sodbe je neposredno vplivala tudi na bistveno znižanje nerešenih zadev, ki jih je imela Slovenija pred ESČP konec leta 2017.

Število nerešenih zadev se je s 1750 leta 2014 znižalo na 127, število neizvršenih sodb pa s 309 leta 2015 na 49.