Poletni kolesarski vlak, plod sodelovanja Slovenskih železnic, direkcije za infrastrukturo, Regionalne razvojne agencije (RRA) Koroška in Mariborske razvojne agencije, bo letos gotovo prepeljal več potnikov kot lani. Njihovo število se namreč iz leta v leto povečuje. Po podatkih Petra Zajca z RRA Koroška je poletni kolesarski vlak na koroški progi lani v trinajstih sobotah in praznikih prepeljal 752 potnikov in 424 koles, kar je več kot stoodstotno povečanje števila prepeljanih koles v primerjavi z letom prej.
Prodaja vozovnic za kolesa raste
Na Slovenski železnicah so lani prodali 6065 vozovnic za kolesa. Letos so jih do 16. marca prodali 92, od 11. maja do včeraj pa že 3743. »Vozovnica za kolo po novem stane 1,50 evra in velja ves dan za neomejeno število voženj,« so sporočili s Slovenskih železnic.
Na Slovenski železnicah so lani prodali 6065 vozovnic za kolesa. Letos so jih do 16. marca prodali 92, od 11. maja do včeraj pa že 3743. »Vozovnica za kolo po novem stane 1,50 evra in velja ves dan za neomejeno število voženj,« so sporočili s Slovenskih železnic.
Čezmejno kolesarjenje spodbuja tudi avtobusna povezava Štrekna bus med Velenjem, Dravogradom in Labotom (Lavamünd) v Avstriji. »Štrekna bus je tridesetsedežni avtobus s prikolico za šestnajst koles. Julija in avgusta bo vozil vsak dan, septembra pa ob sobotah in nedeljah. Letošnji novosti sta podaljšanje linije do Velenjskega jezera ter dodaten opoldanski avtobus med Velenjskim jezerom in Mislinjo. V Labotu je možen prestop na kolesarski avtobus do Volšperka (Wolfsberg),« pojasnjuje Zajc.
Na Štrekna busu cene vožnje niso spreminjali: prevoz kolesa je brezplačen, kolesar pa mora za vozovnico od Velenja do Dravograda odšteti 4,7 in od Dravograda do Labota dva evra.
Cene vožnje niso spreminjali: prevoz koles je brezplačen, kolesar pa mora za vozovnico od Velenja do Dravograda odšteti 4,7 in od Dravograda do Labota dva evra. Štrekna bus je lani prepeljal 1182 potnikov in 967 koles. »Povezal je tri priljubljene kolesarske povezave: Štrekno, Dravsko kolesarsko pot in kolesarsko pot R10 po Labotski dolini,« pravi Zajc. Avtobusno povezavo, ki je lani po več kot treh desetletjih znova povezala obmejne kraje, so uvedli v sodelovanju RRA Koroška, avstrijskega Verkehrsverbunda in podjetja Nomago v okviru projekta Trans-Borders, ki je del srednjeevropskega programa Interreg.
S kolesom na redne mednarodne linije
»V mednarodnem prometu, med Jesenicami in Beljakom ter Beljakom in Trbižem, letos ni dodatnih kolesarskih vlakov. Vozovnica za prevoz kolesa v mednarodnem prometu stane pet evrov,« so pojasnili na Slovenskih železnicah.
Po njihovih podatkih je za kolesarje najbolj zanimiva bohinjska proga med Jesenicami in Novo Gorico, kjer tako kot na koroški progi na vlakih odstranijo nekaj sedežev in povečajo prostor za prevoz koles. »Med tednom lahko tako prepeljemo okoli 24 koles, konec tedna pa dvakrat več. Za potnike je zelo zanimiv tudi kopalni vlak, ki vozi med Mariborom, Ljubljano in Koprom. Prav tako opažamo porast kolesarjev na dolenjski progi,« še navajajo.
V Avstriji najbolj priljubljena Dravska kolesarska pot
Še večje podpore domače železnice so ponudniki kolesarskih tur deležni v Avstriji. Peter Paco Wrolich, nekdanji vrhunski kolesar, zdaj vodja Dravske kolesarske poti v sosednji državi: »Avstrijska železnica našo ponudbo podpira, kjer le gre. Tako smo že na začetku zdravstvene krize zaradi koronavirusa uvedli vlak, ki dvakrat na dan poveže Beljak z narodnim parkom Visoke Ture. Od konca maja kolesarski vlak spet vozi tudi v Trbiž in naprej v Videm in Trst.«
Med avstrijskimi kolesarskimi potmi je zelo priljubljena mednarodna Dravska kolesarska pot, ki slovi kot ena najlepših v Evropi. Pred petimi leti jo je nemški kolesarski klub ADFC ocenil s petimi zvezdicami, kar je najvišja možna ocena posamezne poti v Evropi. Poteka skozi štiri države in je v celoti dolga 710 kilometrov. Avstrijski del od Lienza na vzhodnem Tirolskem do Labota na avstrijskem Koroškem obišče celo 180 tisoč kolesarjev na leto. Med njimi je veliko daljinskih kolesarjev iz Nemčije in Nizozemske, katerih cilj je prevoziti pot do Legrada na Hrvaškem, kjer se Dravska kolesarska pot konča.
Slovenski del poti v gradnji
Lokalne skupnosti, država in Dravske elektrarne Maribor pospešeno gradijo manjkajoče odseke na 145 kilometrov dolgem slovenskem delu te poti, ki večinoma še vedno poteka po manj prometnih lokalnih cestah in v manjšem deležu po urejenih kolesarskih poteh. Naložba bo v celoti končana v petih letih, ocenjena pa je na več kot 20 milijonov evrov.
V času, ko se moramo zaradi novega koronavirusa izogibati gneči, na Dravski kolesarski poti pa ne bo veliko tujcev, je priložnost, da lepote kolesarske poti, speljane ob reki Dravi, spozna še več domačih kolesarjev. Kolesarski produkt Drava bike trži mariborski zavod za turizem. Dravska kolesarska pot ima tudi svojo spletno stran (dravabike.si) z vsemi informacijami, ki jih kolesar potrebuje za organizacijo ture. Med drugim ponuja predloge poti, primerne tako za družine, uživače, rekreativce in dobro pripravljene kolesarje.