Denar za tanke in zapore je, za dolgotrajno oskrbo ne

Posvet: Starejši oziroma upokojenci, ki jih je že 619.000, so za politike zanimivi le pred volitvami

Objavljeno
30. januar 2020 17.35
Posodobljeno
30. januar 2020 17.35
Civilne in politične iniciative morajo združiti moči in pritisniti na prihodnjo vlado, da takoj začne s postopki za sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi, so poudarili razpravljavci na posvetu, ki ga je organiziral Forum starejših SD osrednje Slovenije. Foto Andreja Žibret Ifko
Ljubljana – S predčasnim razpadom še ene od slovenskih vlad se morajo prizadevanja, da bo slovenska država čim prej poskrbela za ureditev dolgotrajne oskrbe, kar se izmika že več kot 15 let, nadaljevati, so menili razpravljavci na posvetu o ureditvi dolgotrajne oskrbe, ki ga je pripravil Forum starejših SD osrednje Slovenije.


Ohraniti dobre rešitve


Na posvetu z naslovom Kako urediti celostno oskrbo starejših so med drugim poudarili, da morajo civilne in politične iniciative združiti moči in pritisniti na prihodnjo vlado, da takoj začne s postopki za sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bi moral po načrtih sedanje vlade v odstopu že ta teden v javno razpravo, sprejet pa bi moral biti najpozneje do konca avgusta. 

Pri tem pa ni smiselno začenjati od začetka, pač pa ohraniti dobre rešitve, predvsem tudi vključiti dobre rezultate treh pilotnih projektov s tega področja, ki potekajo v Črnečah pri Dravogradu, Krškem in Celju, so menili razpravljavci. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstvo za zdravje pa bi morala med seboj pri reševanju te problematike bolj sodelovati, saj dolgotrajna oskrba nikakor ne sodi samo v zdravstveni resor. 

· Zakon o dolgotrajni oskrbi bi moral po načrtih sedanje vlade v odstopu že ta teden v javno razpravo, sprejet  pa bi moral biti najpozneje do konca avgusta. 
· Civilne in politične iniciative morajo združiti moči in pritisniti na prihodnjo vlado, da takoj začne s postopki za sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi.
· Pri tem pa ni smiselno začenjati od začetka, pač pa ohraniti dobre rešitve, predvsem tudi vključiti dobre rezultate treh pilotnih projektov s tega področja.
· Ministrstvi za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter za zdravje bi morali pri reševanju te problematike bolj sodelovati.


Za malomarno obnašanje ni več časa


»Dolgotrajna oskrba je rdeča nit, odkar je bil forum ustanovljen. Vedno znova opozarjamo, da je to preveč resen problem, da bi se malomarno do njega obnašali, kot se zdaj,« je poudaril Franc Hočevar, predsednik Foruma starejših SD. Številna udeležba na posvetu pa potrjuje, da je tema ne samo zanimiva, ampak je problematika pereča in zahteva takojšnje ukrepanje, je izpostavila predsednica osrednjeslovenskega Foruma starejših SD Mira Ključanin.

Mira Ključanin je v uvodnem nagovoru izpostavila, da se forum ne bo samo posvetoval, ampak tudi predlagal, kaj je treba v Sloveniji narediti, da bo ta zahtevna naloga v najkrajšem mogočem času urejena. Glede na vse podatke, glede na tendence in vse izkušnje ni več dvoma, da mora biti to prednostna naloga v Sloveniji, je povedala.


Potrebe konkretnega državljana so spregledane


Hočevar je v razpravi, ki jo je vodila dr. Andreja Črnak Meglič, sociologinja, nekdanja poslanka in državna sekretarka, izpostavil, da v glavnem vsi, ki o tem razpravljajo s političnega vidika, zanemarjajo temelj problema, to pa je pregled stanja konkretnega državljana, ki živi v neustreznih razmerah. Poudaril je, da gre pri dolgotrajni oskrbi za ljudi, ki brez pomoči in sodelovanja tretje osebe ali svojcev ne morejo preživeti in gre za povsem elementarne naloge, ki integrirajo znanja s področja zdravstva, sociale, emocionalnega počutja, komunikacije, logistike in podobno.

»Zakon naj bi se pripravljal tako, da bi v ospredje postavil funkcijo lokalne skupnosti, da bi se ta postopoma začela zavedati, da je temeljna skrb za človeka in ne najprej asfaltiranje ceste. Torej poskrbeti za svoje državljane, zlasti za tiste, ki so v velikih stiskah in so potrebni nege in skrbi,« je dejal Hočevar.


Starejši do zdaj niso bili prednostna naloga nobene od vlad


Predsednica združenja za dostojno starost Srebrna nit Biserka Marolt Meden je opozorila, da starejši dejansko že kar nekaj let niso prioriteta nobene od vlad. V društvu si po njenih besedah prizadevajo za dostojno in varno starost za vse. Želi si, da bi vsi živeli čim dlje v svojem domačem okolju in da bi ustrezno pomoč dobili neodvisno od socialnega statusa oziroma zneska pokojnine.

V nadaljevanju se je dotaknila zakona o dolgotrajni oskrbi, ki se pripravlja že skoraj 20 let in bi ga morali po njenem mnenju sprejeti že »včeraj« . Eden od ključnih problemov je tudi zagotovitev ustreznega denarja za izvajanje tega zakona, pri čemer se vsak minister bojuje za svoj resor; če je denar za nakup tankov in obnovo zaporov, bi moral biti tudi za dolgotrajno oskrbo, je poudarila. Izpostavila je, da so starejši oziroma upokojenci, ki jih je že 619.000, za politike zanimivi le pred volitvami, ko so jih polna usta obljub, ki pa jih pozneje ne izpolnijo, zato se v Srebrni niti zavzemajo za ustanovitev samostojnega ministrstva za starejše.


Pomanjkanje slabo plačanega kadra


Direktorica ljubljanskega zavoda za oskrbo na domu Liljana Batič je med drugim poudarila, da se v zavodu spopadajo s hudo kadrovsko stisko. Zaposleni so slabo plačani in odhajajo v druge, bolje plačane službe. Nujno bi potrebovali najmanj dvajset novih ljudi, preden se sistem dokončno sesuje, je opozorila.

Posvetov o ureditvi dolgotrajne oskrbe starejših bo po navedbah Hočevarja še več. Ta je ravno ob pravem času. Ko se oblast spet menja, je namreč treba ljudi pripraviti, da bodo ponovno predstavljali probleme in zadolžili politike, da se ponovno začnejo ukvarjati s problematiko oskrbe starejših. »Namen tovrstnih posvetov je tako opozoriti, da gre za skrb za konkretnega človeka,« je dejal in izrazil upanje, da bi ti posveti stvari postavili na svoje mesto.

Pobude, predloge in zahteve, oblikovane na posvetu, bo vodstvo Foruma starejših posredovalo odgovornim, forum pa se bo aktivno vključil tudi v javno razpravo o omenjenem zakonu, so še izpostavili. Več preberite v Generaciji+ v ponedeljek, 3. februarja.