Deset podjetij gre v drugi krog za drugi tir

Izbrani tudi štirje slovenski gradbinci in več kot 20 slovenskih podizvajalcev. Cilj je podpis pogodbe letos 2TDK. Kako zakonsko doseči, da 700-milijonskega posla ne bi dobila neevropska podjetja?

Objavljeno
09. maj 2020 09.00
Posodobljeno
09. maj 2020 09.16
Velika verjetnost je, da bodo slovenski gradbinci tako ali drugače sodelovali pri gradnji drugega tira. Foto Voranc Vogel
Ljubljana – Deset kandidatov, ki se potegujejo za gradnjo drugega tira, izpolnjuje vse pogoje in bodo v drugem delu javnega naročila z najnižjo ceno poskušali pridobiti največji infrastrukturni posel v državi. V ožjem izboru so tudi štirje slovenski gradbinci, ki bi nastopili kot partnerji, in več kot 20 slovenskih gradbincev kot podizvajalcev. Do konca leta namerava 2TDK podpisati izvajalsko pogodbo.

Predsednik uprave 2TDK Dušan Zorko je danes ocenil, da jim je v postopku javnega naročanja uspelo doseči zmagovito kombinacijo, v kateri sodelujejo tuji ugledni izvajalci del, hkrati pa tudi več kot 20 slovenskih podjetij, ki jim samim ne bi uspelo dobiti tako obsežnega in velikega posla, saj nimajo ne dovolj kadrov, ne opreme, ne financ in tudi ne znanja (referenc), da bi posel lahko izpeljala samostojno. V taki kombinaciji pa bo vsaj nekaj podjetij verjetno dobilo posel in s tem veliko referenc za prihodnja dela, je dejal Zorko.

Za gradnjo 37 kilometrov predorov, dveh viaduktov in trase železniške proge se poleg več kitajskih in turških podjetij še naprej potegujejo tudi štiri slovenska podjetja kot partnerji: Kolektor CPG kot vodilni partner z dvema turškima podjetjema, Gorenjska gradbena družba Kranj in CGP Novo mesto s češkim partnerjem ter Ginex International Nova Gorica s kitajskim podjetjem iz Wuhana.

Slovenska logistika ustvari 17 odstotkov BDP v državi.


Pet ponudb so izločili, ker podjetja kljub dodatnim pozivom niso v predvidenem roku dostavila vseh dokazil o referencah in kadrovski usposobljenosti. Zdaj imajo osem delovnih dni časa za pritožbo, ki jo bodo najprej poskušali rešiti v 2TDK, nato pa še v Državni revizijski komisiji. Dušan Zorko ocenjuje, da bi DKOM zadevo rešil v poldrugem mesecu. V drugi fazi bo odločala predvsem najnižja cena, za katero v 2TDK predvidevajo, da bo nižja od 700 milijonov evrov, kar predvideva investicijski program za ta del naložbe. Če bodo dela res oddali konec leta, potem bi drugi tir lahko končali do konca leta 2025 in ostali v tekmi s konkurenco, je povedal Dušan Zorko.
 

Cilj je podpis pogodbe letos


Cilj družbe 2TDK je, da še letos sklene posel z najprimernejšimi in najcenejšimi izvajalci za gradnjo težko pričakovanega novega odseka železniške proge med Divačo in Koprom. »Projekt je ključen za slovensko logistično industrijo, ki ustvarja 17 odstotkov državnega BDP. Če bo drugi tir zgrajen do konca leta 2025, bomo še naprej hkrati z glavnimi tekmeci v regiji (Avstrijci, Italijani in Hrvati). Kdor bo pravočasno končal, lahko računa na več dela, več delovnih mest, hitrejšo rast BDP. Pomemben je vsak mesec,« je včeraj povedal član uprave 2TDK Marko Brezigar.

image
Omejevanje konkuriranja neevropskih podjetij bi lahko precej vplivalo na ceno gradnje drugega tira, s čimer bi se morali sprijazniti, opozarja generalni direktor 2TDK Dušan Zorko. Foto Voranc Vogel


Po končani prvi fazi javnega naročila, ki je razdeljeno v dva sklopa, lahko dodamo, da se za gradnjo obeh delov tira poteguje istih deset ponudnikov. Na koncu bo odločala predvsem cena. Seveda bi na izbor delno vplivali tudi izbor materialov, rok gradnje in finančna zavarovanja. Izbor izvajalcev mora biti opravljen letos, saj to zahtevajo tudi pogoji ob dodeljenih nepovratnih evropskih sredstvih. Če hočejo večino sredstev (od 230 milijonov evrov) počrpati, morajo izvajalci do konca leta 2023 prebiti vse predore. Najverjetneje pa bi nekaj evropskega denarja za ta tir država lahko pridobila tudi v naslednji perspektivi, vendar očitno v veliko nižjih zneskih, saj bo zaradi gospodarske krize evropska blagajna precej revnejša.
 

Kako najbolje poskrbeti za nacionalni interes?


V zadnjem času so se pojavile zahteve, da bi zaradi varovanja interesov nacionalnega ali evropskega gospodarstva omejili možnost konkuriranja drugih neevropskih podjetij. Delno bi bili taki ukrepi mogoči tudi zaradi negotovih vplivov pandemije, ki, denimo, onemogoča prihod delavcev ali tehnične opreme na gradbišče. Vendar v 2TDK menijo, da bi morala v tem primeru država z zakonom ali drugimi smernicami natančneje opredeliti pogoje sodelovanja neevropskih podjetij. »Če bo država to zahtevala, bomo te pogoje in smernice tudi upoštevali. Toda takšni dodatni pogoji bi lahko zelo vplivali na ceno, s čimer bi se morali sprijazniti,« je včeraj opozoril Dušan Zorko, prvi mož 2TDK. Za zdaj velja, da Kitajci lahko gradijo tudi pri naših sosedih (Madžarska, Trst, Hrvaška). Če bi sprejeli odločitev, bi jo morali za vse primere enako, menijo v 2TDK.
 

Kdaj bo znano, kaj bo s prenosom 2TDK na SŽ?


V teh dneh je glede nadaljnje usode projekta spet aktualno vprašanje, kakšna bo usoda državnega podjetja 2TDK. Neuradno smo namreč slišali, da so se na ministrstvu za infrastrukturo že odločili o tem in da niso naklonjeni tej zamisli, saj bi v veliki verjetnosti vodila do izgube evropskih nepovratnih sredstev in 250 milijonov že dodeljenega kredita EIB. Poleg tega v primeru investitorstva na Slovenske železnice (SŽ), te zaradi konflikta interesov ne bi mogle izpeljati gradbenih del za nadgradnjo proge (elektrifikacija, varnostno-komunikacijski, nadzorni sistem in podobno). Posel, ki je vreden okoli dvesto milijonov evrov in na katerega lahko računajo le, če je investitor zunaj SŽ. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je pred dvema dnevoma že napovedal, da bo njegovo ministrstvo na to vprašanje dokončno odgovorilo 15. maja.



Čez en teden bo jasno, kakšne so možnosti za prenos 2TDK na SŽ.


Včeraj je Marko Brezigar pojasnil tudi, da bo najpozneje v dveh mesecih jasno, kako bo z deponijami in predvideno dodatno pocenitvijo projekta. Če bodo 1,5 milijona kubičnih metrov fliša lahko deponirali v opuščenem delu kamnoloma Črnotiči, bi s tem tudi manj vplivali na okolje. Del izkopanega materiala bodo spet vgradili (zato bodo predelovali apnenec kar v neposredni bližini načrtovanih predorskih portalov), del ga bodo odložili v deponijo Beka, del pa ga bodo namenili za utrjevanje bonifike na območju Luke Koper, ki bo te površine nato lahko uporabila za skladišča. Odločitev o deponijah bo znana, še preden bo objavljen popis del, na katerega bodo podjetja ponudila ceno izvedbe del. V podjetju 2TDK se hvalijo, da bodo skupaj z rešitvami za deponije v projektu privarčevali 111 milijonov evrov, torej deset odstotkov zenska, ki ga je predvidel investicijski program.