Tiskane izdaje
Zastopanje na sodišču je po zakonu o varstvu pred diskriminacijo ena od zagovornikovih pristojnosti, zdaj jo prvič udejanja, so sporočili iz njegovega urada. Predlagatelj je bil vse življenje strasten športnik, z velikim veseljem je opravljal tudi delo športnega sodnika. Po upokojitvi se je posvečal športu in sojenju na tekmovanjih. Delo je opravljal vestno, bilo mu je v veliko zadovoljstvo.
Manj ugodna obravnava
Ko je dopolnil 70 let, je zaradi starosti samodejno izgubil možnost sojenja na športnih tekmovanjih. S tem se ni hotel sprijazniti, zato je oddal prijavo za obravnavo diskriminacije pri zagovorniku načela enakosti. Ta je ugotovil, da je odločitev društva kolesarskih sodnikov, katerega član je, diskriminatorna na podlagi osebne okoliščine – starosti.
Kot pojasnjujejo v zagovornikovem uradu, gre v njegovem primeru za neposredno diskriminacijo: »O njej govorimo, če je oseba ali skupina oseb zaradi neke osebne okoliščine v enakih ali podobnih situacijah obravnavana manj ugodno kot nekdo drug. To pomeni, da je bil predlagatelj zaradi predpisa, ki je postavil starostno mejo za sojenje na športih tekmah, obravnavan slabše, kot bi bil njegov mlajši kolega.«
V društvu morajo tožbo se preučiti
Predsednica društva kolesarskih sodnikov Mira Gašparič Petrovič je STA povedala, da vsebino tožbe težko komentira, saj jo mora še preučiti. Opozorila pa je, da starostna omejitev v statutu društva sledi omejitvi mednarodne kolesarske zveze. Kot je navedla, je meja v primerih nogometnih in košarkarskih sodnikov postavljena še nižje. Izpostavlja, da so ljudje sicer različni, a opaža, da se večinoma kolesarski sodniki sami umikajo iz aktivnega sojenja, ko dosežejo od 60 do 65 let, saj ugotavljajo, da njihove reakcije, pozornost in zbranost niso več, kot so bili. Verjame, da je bila meja 70 let v mednarodnem okolju določena na podlagi opažanj v praksi in določenih meril. Meja je bila sicer včasih pri 65 letih, a pozneje premaknjena navzgor, je navedla.
Diskriminacija je prepovedana na vseh področjih družbenega življenja. Med področji, ki pa so še izrecno našteti v zakonu o varstvu pred diskriminacijo, so tudi pogoji za dostop do dela oziroma poklica, poudarjajo v uradu zagovornika: »V dolgoživi družbi, kjer se delež starejših v populaciji povečuje, lahko pričakujemo tudi več diskriminatorne obravnave starejših. Zato se je proti diskriminaciji zaradi starosti treba boriti.«
