Težko je v naši domovini biti star

Za lepo zunanjo podobo se skriva veliko žalostnih zgodb.

Objavljeno
30. september 2019 06.00
Posodobljeno
30. september 2019 14.16
Država bi morala zgraditi več manjših domov za starejše, varovanih stanovanj, vasi za ljudi z demenco in prenehati podeljevati koncesije zasebnikom. Foto Jože Suhadolnik
Ljubljana – Stopnja tveganja revščine med starejšimi je najvišja med vsem prebivalstvom, njihova samoocena zadovoljstva z življenjem pa najnižja, so skrb vzbujajoče ugotovitve Sursa ob jutrišnjem mednarodnem dnevu starejših, in to še toliko bolj, ker je Slovenija po podatkih OZN v skupini desetih najstarejših držav na svetu.

Na začetku letošnjega leta je bilo v Sloveniji 413.054 prebivalcev starih 65 let ali več, kar je petina. Med njimi jih je bilo 189 starih sto let ali več, od teh kar 161 žensk. Pričakovana življenjska doba ob rojstvu se daljša; po podatkih Sursa bodo prebivalci, rojeni v tem času, živeli približno sedem let dlje od tistih, ki so se rodili pred četrt stoletja. V letošnjem letu je na vsakih sto otrok 131 prebivalcev starih najmanj 65 let, leta 2033 pa jih bo po projekciji prebivalstva Europop 2018 že 200.

· Na začetku leta je bilo v Sloveniji 413.054 prebivalcev starih 65 let ali več, kar je petina.
· Prebivalci, rojeni zdaj, bodo živeli sedem let dlje od rojenih pred četrt stoletja.
· Vlade do zdaj niso storile dovolj na področjih, pomembnih za kakovost življenja starejših.


Z dohodkom, nižjim od praga revščine, je živelo 268.000 prebivalcev Slovenije, med njimi je bilo 89.000 upokojencev, kar je 18,1 odstotka vseh upokojencev. Med njimi je bilo 60.000 upokojenih žensk in 29.000 upokojenih moških. Stopnja tveganja revščine je bila najvišja prav med starimi nad 65 let (18,3-odstotna); med starejšimi od 74 let je bila celo 21,8-odstotna.

Peščica dobro plačanih ostaja v službah tudi po 65. letu

Za slovenski trg dela je značilno, da je stopnja delovne aktivnosti v starostni skupini od 55 do 64 let ena najnižjih v EU (lani je bila 47 odstotkov, povprečje v EU pa je 58,7 odstotka), predvsem zaradi zgodnjega upokojevanja; v zadnjih letih pa se zvišuje. Konec lanskega leta je bilo delovno aktivnih tudi po dopolnjenem 65. letu starosti 4965 starejših, od tega 73,3 odstotka moških; predstavljali pa so 0,6 odstotka vseh delovno aktivnih v Sloveniji. Zelo poveden podatek o tem, kdo ostaja na delovnih mestih po 65. letu, je povprečna bruto plača zaposlenih v tej starosti, ki je precej višja od povprečne bruto plače vseh zaposlenih. V letu 2017 je bila po podatkih Sursa skoraj še enkrat višja; po začasnih podatkih je znašala 3318 evrov, za moške 3339 evrov, za ženske pa 3255 evrov. Iz tega lahko sklepamo, da na delovnem mestu po dopolnjenih pogojih za upokojitev ostajajo starejši na vodstvenih položajih in na drugih dobro plačanih delovnih mestih.


 

Francka Ćetković, predsednica SUS

Samo, ko gre za reševanje problemov starejših, se najbolj odgovorni v državi še sklicujejo na fiskalno pravilo, kot da smo upokojenci edini, od katerih je odvisna vzdržnost javnih financ. Starejše obravnavajo kot socialni in zdravstveni problem, namesto da bi prepoznali naše znanje ter bogate življenjske in delovne izkušnje, s katerimi lahko še veliko prispevamo k razvoju in napredku celotne skupnosti. Višek takšnega odnosa je izjava gospodarske zbornice, da smo vagon, ki vleče razvoj države navzdol. Zares je ta čas težko v naši domovini biti star. Kljub našim letom ne bomo odnehali, odgovorne bomo neprestano opozarjali, da ne bomo nikomur dovolili, da nas odpišejo in »pospravijo« v hiralnice.

 

Naraščanje upokojencev: naravna katastrofa?


Sindikat upokojencev Slovenije (SUS) si že dlje časa prizadeva, da bi zakonsko uskladili pokojnine za 7,2 odstotka in tako odpravili krivice, ki so nastale po Zujfu. Predlagajo, da se polovica te uskladitve opravi novembra, druga polovica pa do junija prihodnje leto. Opozarjajo tudi, da je zakonsko zagotovljena pokojnina sramotno nizka, 537 evrov, pod pragom revščine. »Ko se tujci vozijo po Sloveniji, občudujejo, v kako lepi deželi živimo: domovi in vrtovi so lepo urejeni, povsod je polno cvetja, vse je čisto. Verjetno pomislijo, da tu zares lepo živimo. Ne vidijo pa, koliko žalostnih zgodb starejših se skriva za lepo zunanjo podobo, saj dosedanje vlade še zdaleč niso storile dovolj na tistih področjih, ki so zares pomembna za kakovost življenja starejših,« ugotavlja Francka Ćetković, predsednica SUS.

Opozarja, da še vedno nimamo sistema dolgotrajne oskrbe, ki ga vlade snujejo že več kot desetletje. Pokojnine so nedostojne, saj za upokojence še vedno velja zloglasni Zujf. Čakalne vrste v zdravstvu se še kar daljšajo, kar najbolj prizadene starejše, ki nimajo več časa čakati. Tudi čakalne vrste za domove za upokojence so vse daljše. Pomoč na domu vsaka občina ureja po svoje in marsikje si jo starejši težko privoščijo. Odgovorni v državi pa se vedejo, kot da je naraščanje števila upokojencev naravna katastrofa, pravi Ćetkovićeva.

Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti

Starost je še vedno razlog za nepotrebno in neupravičeno izključevanje oseb iz družbenih dejavnosti. To opažamo, kadar se ne upošteva dejanska zmožnost ljudi za opravljanje dela ali dejavnosti, ampak jim po določeni starosti omejijo sodelovanje. To ni ne smiselno ne sprejemljivo, saj vemo, da so za sodelovanje ključne sposobnosti. Po nasvet, kako ukrepati, kadar so deležni domnevne diskriminatorne obravnave, se na zagovornika lahko obrne kdorkoli, na brezplačno številko 080-81-80. Predlog lahko poda tudi tretja oseba, ki meni, da sta posameznik ali skupina izpostavljena diskriminaciji, ali izve za to. Strokovne službe preverijo vsa dejstva primera.

 

Zakon o dolgotrajni oskrbi potrebujemo takoj


Podobno ugotavljajo v združenju za dostojno starost Srebrna nit, ki že dve leti opozarja odločevalce, naj takoj začnejo reševati razmere na področju skrbi za starejše. Opozarjajo, da je zadnja revizija računskega sodišča pokazala katastrofalno stanje pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva v zadnjih letih. Menijo, da je zakon o dolgotrajni oskrbi treba sprejeti v pol leta, pri čemer mora biti zagotovljen denar za njegovo izvajanje v proračunih za prihodnji dve leti. Poleg tega bi morala država zgraditi več manjših domov za starejše, varovanih stanovanj, vasi za ljudi z demenco in prenehati podeljevati koncesije zasebnikom. Država mora zagotoviti tudi več postelj v negovalnih bolnišnicah ter paliativno oskrbo za vse, ki jo potrebujejo, so prepričani v združenju.

Žal za politike starejši niso prioriteta, pravi predsednica Srebrne niti Biserka Marolt Meden: »Za večino starejših v Sloveniji je dostojna starost bivanje v prijaznem okolju s primerno osnovno, socialno in zdravstveno oskrbo, pri čemer se jim ne krši osnovnih človekovih pravic zaradi starosti. Torej, da niso lačni, da jih ne skrbi, kako bodo preživeli mesec s preskromno pokojnino, da bodo imeli pozimi toplo stanovanje, da gredo lahko s prijatelji na koncert, na izlet ali v kavarno. Pa tudi, da imajo garancijo, da bodo imeli na razpolago storitve, ki jih zagotavlja socialna država, ko ne bodo več mogli sami skrbeti zase. In nenazadnje, da imajo možnost odločanja, kako bodo preživeli zadnja leta svojega življenja, ko bodo potrebovali pomoč in se bodo lahko svobodno odločali tudi o dokončanju življenja.«

image
Skoraj petina upokojencev je lani živela z dohodkom, nižjim od praga revščine, med starejšimi od 74 let je bila stopnja tveganja revščine celo 21,8-odstotna. Foto Jože Suhadolnik

 

Diskriminacija pri zaposlovanju


Prav s temi vprašanji se starejši največkrat obrnejo na urad zagovornika načela enakosti. V ospredju so ustreznost domske oskrbe, diskriminacija zaradi starosti pri zaposlovanju in izključevanje starejših iz družbenega življenja. V raziskavi o dojemanju diskriminacije, ki so jo pred dvema letoma izvedli na reprezentativnem vzorcu, je 17 odstotkov vprašanih odgovorilo, da je v zadnjih dvanajstih mesecih izkusilo diskriminacijo. Od teh jih je kar 19 odstotkov kot razlog za diskriminacije navedlo starost, sledili so družbeni položaj, zdravstveno stanje in izobrazba.

»Starejši imajo tudi slabši dostop do zdravstvenih storitev, rehabilitacije, zdravstvene nege, patronažnih storitev, težava je tudi pomanjkanje negovalnih oddelkov v bolnišnicah. Problem, o katerem se veliko govori in nič ne spremeni, je pomanjkanje primernih namestitev za tiste, ki ne zmorejo več živeti neodvisno, sploh za osebe z demenco. Velik sistemski problem je dejstvo, da še vedno nimamo sprejetega zakona o dolgotrajni oskrbi.«

V uradu zagovornika opozarjajo, da je med vsemi osebami z invalidnostmi ali hudimi boleznimi velik delež starejših. Starejši brezposelni veljajo za težje zaposljive, posebej če so hkrati pripadniki etničnih manjšin. Med vsemi upokojenci jih približno polovica živi pod pragom revščine, a med njimi sta kar dve tretjini žensk. Digitalna pismenost med starejšimi je precej slabša od povprečja, zato imajo starejši slabše možnosti pri zaposlovanju. Strokovni sodelavci zagovornika bodo na stojnici na festivalu za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu vse tri dni na voljo za pogovore in pojasnila. 

Biserka Marolt Meden, predsednica Srebrne niti

Predlagali smo več konkretnih kratkoročnih in sistemskih ukrepov, ki bodo prinesli dolgotrajne rešitve in izboljšanje kakovosti življenja starejših in boljše medgeneracijsko sožitje. Zaradi ignorantskega odnosa ministrstev za delo in deloma tudi za zdravje je nujno oblikovati poseben direktorat, ki bo združil celovito skrb za starejše in imel na razpolago dovolj denarja, da bo uresničil vse nujne naloge, zapisane v različnih resolucijah in strategijah, v pisanju katerih so zelo dobri številni uradniki. Ustavi pa se že pri akcijskih načrtih, kaj šele pri prepoznavanju ciljev, ukrepov in njihovem izvajanju. Podali smo tudi predlog za konstituiranje varuha starejših.