Po zakonskem paketu ukrepov za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu, ki ga bodo v teh dneh potrjevali v parlamentu, naj bi redni študenti dobili enkratni krizni dodatek v višini 150 evrov. Ta predlog je konceptualno zgrešen, opozarja Klemen Peran, saj se z njim ne rešuje težav izpada dohodkov študentov, ki so delali prek študentskih servisov, da so sploh lahko študirali.
ŠOS predlaga 150 evrov za študente vsak mesec do konca krize.
Okoli 100.000 študentov dela za preživetje.
Zakon o visokem šolstvu ne pozna pojma redni študent.
Okoli 100.000 študentov dela za preživetje.
Zakon o visokem šolstvu ne pozna pojma redni študent.
»Ne želimo, da študij postane privilegij bogatih, vendar bi morala vlada in parlament v ukrepe vključiti mesečno nadomestilo izpada študentskega dela. S tem bi bili dijaki in študenti, ki se preživljajo s študentskim delom, izenačeni z drugimi kategorijami delavcev,« meni Peran. Nad skromno pomočjo, ki jo je država namenila študentom, so po besedah Boruta Brezarja razočarani tudi v Gibanju za dostojno delo.
»Ne vemo, koliko časa bo trajala epidemija, najverjetneje več mesecev. Študentom, ki so čez noč izgubili vse prihodke iz dela, ne bo uspelo poravnati najemnin in položnic. Na nas so se obrnili številni študenti, ki nas sprašujejo, kaj sploh lahko storijo. Nekateri bodisi nimajo staršev bodisi imajo starši zelo nizke prihodke ali jim ločeni starši ne plačujejo preživnin. Presenetilo nas je tudi, koliko je primerov, ko morajo študenti delati za preživetje,« opozarja Brezar.
Po podatkih zadnje raziskave Evroštudent je med študijskim letom delalo kar 66 odstotkov vseh študentov (oziroma 43.500) predvsem zato, da so plačali stroške študija in življenja. Kar 45 odstotkov teh, ki delajo (oziroma 30.000), je ocenilo, da si brez dela študija ne bi mogli privoščiti.
Kaj pa subvencije hrane in vozovnic, plačilo najemnin?
ŠOS predlaga več ukrepov, ki bi jih morali upoštevati pri sprejemanju tega megazakona. »Predlagamo uvedbo kriznega nadomestila za študente v višini 80 odstotkov povprečnega mesečnega zaslužka prek študentske napotnice v zadnjih 12 mesecih. Hkrati državo pozivamo, naj sprejme ukrepe na področju subvencionirane študentske prehrane, ukrepi so nujni tudi pri subvencijah za vozovnice, zato predlagamo podaljšanje veljavnosti že plačanih vozovnic. Zavzemamo se za oprostitev plačila za bivanje v študentskih domovih, za zvišanje urne postavke študentom, ki delajo v zdravstvu, in ukrepe za tiste študente, ki bivajo v tržnih stanovanjih in plačujejo visoke najemnine,« pravi Klemen Peran.
Ti predlogi bi državo stali okoli 20 milijonov evrov na mesec, hkrati pa opozarjajo, da gre za okoli 100.000 dijakov in študentov, ki opravljajo študentsko delo. Na ministrstvu za šolstvo pojasnjujejo, da enkratni solidarnostni dodatek študentom v višini 150 evrov ni socialne narave.
»Namenjen je kot enkratna pomoč tako rednim kot izrednim višješolskim in visokošolskim študentom. Izjema so le študenti, ki so v delovnem razmerju ali opravljajo samostojno registrirane dejavnosti, so poslovodske osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov ali so prejemniki pokojnine, razen družinske pokojnine,« še dodajajo na ministrstvu za šolstvo.
Rednih študentov v zakonu sploh ni
Zakonodajnopravna služba državnega zbora opozarja, da zakon o visokem šolstvu ne uporablja pojma »redni študent«, zato določba ni popolnoma jasna. Če jo je mogoče razumeti tako, da se nanaša na študente, ki so vpisani v redni študij, je ta diskriminatorna do študentov, ki so vpisani na izredni študij. Ta se od rednega razlikuje tudi po tem, da plačujejo šolnino.
To so navadno študenti, ki se jim ni uspelo uvrstiti v redni študij, ker je število mest omejeno, poudarjajo. Študenti, vpisani na izredni študij, ki niso v delovnem razmerju, v evidenci brezposelnih in ne opravljajo dejavnosti, so v socialnih pravicah in ugodnostih izenačeni z vpisanimi na redni študij. Zato ni jasno, zakaj ne bi bili upravičeni do enkratnega solidarnostnega dodatka, še menijo v parlamentarni službi.
Študentskega dela malo
V ljubljanskem E-študentskem servisu pravijo, da se je število del, ki jih pri njih objavljajo podjetja, zmanjšalo za kar 90 odstotkov. Kar nekaj podjetij, v katerih delajo študenti, je po besedah Saše Praček poslovanje prilagodilo tako, da lahko delajo od doma. Še vedno je povpraševanje po študentih, ki bi pomagali pri varstvu otrok zaposlenih v zdravstvu in tistih staršev, ki morajo biti na delu. Dela, ki jih podjetja v teh dneh objavljajo in zanje iščejo študente, pa so povezana predvsem s trgovino.
V ljubljanskem E-študentskem servisu pravijo, da se je število del, ki jih pri njih objavljajo podjetja, zmanjšalo za kar 90 odstotkov. Kar nekaj podjetij, v katerih delajo študenti, je po besedah Saše Praček poslovanje prilagodilo tako, da lahko delajo od doma. Še vedno je povpraševanje po študentih, ki bi pomagali pri varstvu otrok zaposlenih v zdravstvu in tistih staršev, ki morajo biti na delu. Dela, ki jih podjetja v teh dneh objavljajo in zanje iščejo študente, pa so povezana predvsem s trgovino.