Mladi si želijo več možnosti za uresničevanje dobrih idej

Ob ponedeljkih bomo v novi rubriki Dom je svet dali prostor mladim izobražencem, da povedo, za kakšnimi dosežki stremijo doma in v tujini ter kaj bi jih privabilo nazaj v Slovenijo.

Objavljeno
05. januar 2020 09.00
Posodobljeno
05. januar 2020 09.08
Delovnih mest, ki bi jim bila v dovolj velik izziv, je (pre)malo, denarja za raziskovalno dejavnost prav tako. FOTO: Tomi Lombar/Delo
A. I.
A. I.
Iz Slovenije se v tujino vsako leto izseli več tisoč mladih, starih med 18 in 35 let. Vsi odhajajo iz podobnih razlogov - da bi na uglednih univerzah, pri odličnih mentorjih in predavateljih dobili nova znanja in izkušnje. Velika večina se jih želi vrniti nazaj v domovino, a se ob tem soočijo s številnimi preprekami.

Delovnih mest, ki bi jim bila v dovolj velik izziv, je (pre)malo, denarja za raziskovalno dejavnost prav tako. »Želimo si vetra v jadrih za uresničitev lastnih idej,« je na vprašanje, zakaj mladi strokovnjaki na vrhuncu svojega profesionalnega delovanja ostajajo v tujini, odgovoril doktorski študent, ki ga je zvabila ena od belgijskih univerz.

Nobene statistike ni, koliko tistih, ki so odšli, se vrne nazaj. Ker gre brez dvoma za neprecenljiv kapital znanja in izkušenj, bi si morali na vsak način prizadevati, da te mlade ljudi privabimo nazaj v Slovenijo. Zanimanje za mednarodno sodelovanje, odprtost posameznih izobraževalnih inštitucij, sheme, kakršna je nedavna, poimenovana po Alešu Debeljaku, so dober začetek. Tudi posluh, ki ga je pokazala država na čelu z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport z zvišanjem proračuna za znanstveno dejavnost, je korak v pravo smer. Vendar bo potrebno še kar nekaj dela.



V tiskanem Delu in na naši spletni strani bomo odslej vsak ponedeljek v rubriki Dom je svet dali prostor in glas mladim izobražencem, da sami povedo, kakšno znanje so si pridobili v tujini, zakaj so se vrnili v Slovenijo oziroma ostali čez mejo. Kdo jih v življenju navdihuje in za kakšnimi dosežki stremijo - doma in v tujini.

Naša prva sogovornica bo jutri Angelika Vižintin, raziskovalka v Laboratoriju za biokibernetiko na Fakulteti za elektrotehniko, ki hkrati obiskuje 2. letnik interdisciplinarnega doktorskega študija programa Bioznanosti. Pravi, da naš šolski sistem dobro izobrazi, bi bilo pa dobrodošlo tesnejše povezovanje šolstva z industrijo.

Svojo priložnost za nadaljnji razvoj je Angelika prepoznala v Asefovi štipendiji, s katero mladim strokovnjakom omogočijo, da dobijo nove priložnosti in osvojijo široka znanja, hkrati pa tako ali drugače ostanejo povezani s slovensko kulturo. Mlada doktorica znanosti je tako dobila možnost za 10-tedensko izobraževanje v Otroški bolnišnici v Cincinnatiju pri profesorici slovenskega rodu dr. Mihaeli Pavličev.